GOVOR PAPEŽA JANEZA PAVLA II. OB PETI OBLETNICI OKROŽNICE "EVANGELIJ ŽIVLJENJA"

(14. februar 2000)

1. Najprej se želim zahvaliti Papeškemu svetu za družino, Papeškemu svetu za zdravsteno pastoralo in Papeški Akademiji za življenje, ki so si zamislili ta spominski dan pete obletnice izida okrožnice Evangelij življenja. Spominski dan se odvija v okviru praznovanj jubilejnega leta in ima namen vključiti se v molitveno uglašenost z mojim romanjem v Sveto deželo, da bi tam počastil kraje, kjer je "Beseda postala človek" (Jn 1,14).

Pozdravljam vse udeležence simpozija o dokumentu, ki ga imam za osrednji del nauka svojega papeževanja in predstavlja nadaljevanje okrožnice Človeško življenje papeža Pavla VI.

2. V okrožnici Evangelij življenja, pred katero je potekal izredni konzistorij in posvetovanje škofov, sem izhajal iz obzorja upanja za prihodnost človeštva. Zapisal sem: "Vsem članom Cerkve, ljudstvu življenja in za življenje, naslavljam največje vabilo, da bi mogli temu svetu vsi skupaj dati nova znamenja upanja ter bi si prizadevali, da bi zrasla pravičnost in solidarnost, se uveljavila nova kultura človeškega življenja, za izgradnjo pristne civilizacije resnice in ljubezni" (št. 6).

Življenje, resnica, ljubezen so besede, polne spodbudnih pomenov za človekovo prizadevanje v svetu. Te besede so ukoreninjene v sporočilu Jezusa Kristusa, ki je Pot, Resnica in Življenje, vtisnjene pa so tudi v srce in pričakovanja vsakega moža in žene.

Živa izkušnja znotraj današnje družbe, v katero je Cerkev v zadnjih petih letih s prenovljenim zagonom vnašala svoje sporočilo, nam kaže na dve dejstvi: po eni strani se v svetu, ki je poln nasilja in propadanja, evangeljsko sporočilo nenehno srečuje s težavami, po drugi pa to ohranja nespremenljivo vrednost in hkrati tudi možnost, da ga družba razume, če ga skupnost vernih pogumno in enotno izpoveduje, pri tem pa vključuje tudi občutljivost mož in žena dobre volje.

3. Obstajajo dejstva, ki vedno bolj jasno dokazujejo, da vse politike in zakonodaje, ki nasprotujejo življenju, vodijo družbo ne le v moralno, ampak tudi v demografsko in gospodarsko propadanje. Zato sporočilo okrožnice lahko predstavimo ne le kot resničen in pristen pokazatelj moralnega preporoda, ampak tudi kot ključno točko odrešitve družbe.

Zato odpovedniška miselnost, ki zagovarja zakone, ki zanikajo pravico do življenja, kot so zakoni o splavu, evtanaziji, sterilizaciji in načrtovanju rojstev z metodami, ki nasprotujejo življenju in dostojanstvu zakona, nima nobenega utemeljenega razloga, da bi take zakone predstavljali kot nepogrešljive ali celo družbeno nujno potrebne. Nasprotno, taki zakoni predstavljajo zametke sprevrženosti družbe in njenih temeljev. Družbena in moralna zavest takšne lažne nepogrešljivosti ne more sprejeti, kakor tudi ne sprejema misli o nujnosti vojn ali iztrebljanj med narodi.

4. Veliko pozornost v okrožnici Evangelij življenja zaslužijo tista poglavja, ki zadevajo odnos med civilnimi zakoni in moralnim zakonom, in sicer zaradi vedno večjega pomena pri zdravljenju družbenega življenja. Od dušnih pastirjev, vernikov in ljudi dobre volje, zlasti če gre pri tem za zakonodajalce, se zahteva obnovljeno in složno prizadevanje za spremembo krivičnih zakonov, ki uzakonjajo ali dopuščajo takšne vrste nasilja.

Treba je storiti vse, da se odpravi uzakonjen zločin, ali pa se vsaj omeji škoda, ki jo taki zakoni povzročajo, pri tem pa se ohrani živa zavest o temeljni dolžnosti spoštovati pravico vsakega, tudi zadnjega in najmanj nadarjenega človeškega bitja, do življenja od spočetja do naravne smrt.

5. Pred podjetnostjo skupnosti vernikov se odpira še eno izjemno obširno področje prizadevanja za obrambo življenja: to je pastoralno in vzgojno področje, s katerim se ukvarja četrti del okrožnice, pri čemer začrtuje konkretna navodila za izgradnjo nove kulture življenja. V zadnjih petih letih so škofije in župnije sprožile številne pobude, vendar še vedno ostaja veliko dela.

Pristne pastorale življenja ni moč preprosto prepustiti posebnim gibanjem, ki delujejo na socialno-političnem področju, čeprav so ta še tako zaslužna. Taka pastorala mora vedno ostati celostni del cerkvene pastorale, ki ji gre naloga oznanjevanja "Evangelija življenja". Da bi se to na učinkovit način uresničilo, je pomembno udejanjiti tako primerne vzgojne načrte kot tudi konkretne službe in sprejemne strukture.

To predpostavlja predvsem pripravo pastoralnih delavcev v semeniščih in na teoloških ustanovah, nadalje zahteva pravilen in skladen moralni pouk v različnih oblikah kateheze in oblikovanja vesti, končno pa se udejanji v tistih storitvah, ki omogočajo, da vsi ljudje v težavah najdejo potrebno pomoč.

S pomočjo usklajene vzgoje v družinah in v šolah bo potrebno doseči, da bodo storitve privzele značaj 'znamenja' in sporočila. Tako kot po kraju za čaščenje mora skupnost, še zlasti na škofijski ravni, čutiti potrebo tudi po organizaciji vzgojnih in operativnih služb v podporo človeškemu življenju, služb, ki naj bodo sad dejavne ljubezni in znamenje življenjskosti.

6. Spremembe zakonov mora spremljati široka sprememba miselnosti in navad, in sicer na viden ter kapilaren način. Cerkev bo na tem področju poskušala storiti vse, kar je možno, pri čemer ne bo sprejemala nemarnosti ali molčanja, ki samo prikriva krivdo.

Na poseben način se obračam k tistim mladim, ki so občutljivi na spoštovanje vrednot telesnosti, še zlasti vrednote spočetega življenja: oni naj bodo prvi, ki se bodo zavzeli za in bodo deležni napora na področju pastorale življenja.

Ponavljam tudi poziv, ki sem ga v okrožnici namenil vsej Cerkvi: znanstvenikom in zdravnikom, vzgojiteljem in družinam, kakor tudi vsem delavcem na področju sredstev množičnega obveščanja, na poseben način pa pravnikom in zakonodajalcem. Ob prizadevanju vseh bo mogoče, da pravica do življenja najde v tem svetu, v katerem potrebnih dobrin ne primanjkuje pod pogojem, da so te pametno razdeljene, konkretno uresničitev. Samo na tak način bo moč premostiti tiho in okrutno selekcijo, zaradi katere so najbolj slabotni krivično odstranjeni.

Vsak človek dobre volje naj se čuti poklicanega, da se vključi v delo za to veliko stvar. Pri tem naj ga podpira prepričanje, da je vsak korak, storjen v obrambo pravice do življenja in konkretno pospeševanje te pravice, korak več na poti miru in civilizacije.

V zaupanju, da bo spomin na peto obletnico objave okrožnice Evangelij življenja lahko vzbudil nov in konkreten polet v prizadevanju za obrambo človekovega življenja in širjenje kulture življenja, kličem na vse vas ter na vse, ki se skupaj z vami trudijo na tem občutljivem področju, priprošnjo Marije "Zarje novega sveta in Matere živih" (Evangelij življenja, 105) ter vam iz srca podeljujem svoj apostolski blagoslov.