ŠKOF KRAMBERGER: PRIDIGA:
Glej, tvoja mati! - Marija.
Spoštovani gospod nadškof, sobratje v škofovski, duhovniški in redovniški
službi, sestre redovnice, dragi naši mladi prijatelji!
"Glej, tvoja mati!" je bil naslov poslanice papeža Janeza Pavla II.
za letošnji (že 18.) svetovni dan mladih, na cvetno nedeljo. "Glej, tvoja
mati!" je tudi vodilo za današnje dogajanje ali srečanje v Stični. Evangelist
Janez nas je postavil na Kalvarijo. Pred nami je Kristus, pribit na križ; ob
križu pa njegova mati Marija in Janez, - učenec, ki ga je Jezus ljubil (prim.
Jn 19,26). Križani se je ozrl na oba, na mater in učenca. Kot Sin je mislil na
mater, zato ji je rekel: "Žena, glej, tvoj sin!" (Jn 19.26). Namesto
sebe ji je dal svojega učenca. Ta naj poskrbi za njo in jo varuje. Kot Odrešenik
pa je mislil na učenca in po njem na nas vse, zato je učencu dejal: "Glej,
tvoja mati!" (Jn 19,27). Njemu in vsem nam je izročil svojo Mater. In sad
tega dialoga je bil: "Od tiste ure jo je učenec vzel k sebi" (Jn
19, 27).
Koliko umetnikov je ovekovečilo ta dogodek na platnu, v pesmi in glasbi, kiparji
so ga izrezali iz lesa, izklesali iz kamna, vendar nihče ni mogel izraziti
vso njegovo globino.
Cerkveni očetje in duhovni pisatelji pravijo, da je ta dogodek "drugo
oznanjenje" za Marijo. Prvo je bilo v Nazaretu, drugo na Kalvariji. Pri
prvem je angel oznanil Mariji, da bo postala Božja Mati, Mati Jezusa Kristusa,
našega Odrešenika. Pri drugem oznanjenju pa je Sin oznanil njej, da je postala
naša Mati. Odrešenikova Mati je postala Mati odrešenih. Zato ji ne reče več "Mati",
ampak ji reče "Žena". Družinske vezi so stopile v ozadje. Marija
ni več samo njegova Mati, ampak je Mati vsega človeštva. Njeno materinstvo
je razširil na vse narode, vse rodove, vse ljudi. Pri prvem oznanjenju v Nazaretu
je ona odgovorila: "Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!" (Lk
1,38). To je bil njen DA, njen osebni življenjski DA, s tem je stopila v Kristusovo
skrivnost. Pri drugem oznanjenju, pod križem, pa je svoj DA izrekla molče. "Pod
križem se ne govori; pod križem Marija molči, ker križ in Križani govori",
pravi stara pesem.
Na to Mater je pokazal papež Janez Pavel II. letos vsem mladim sveta. Vsakemu
je hotel reči: "Glej, tvoja mati!" - da bi vsak naredil, kar je
naredil Janez: Od tiste ure jo je vzel k sebi!
Vzeti Marijo k sebi pomeni: vzeti k sebi tudi Kristusa; Marija in
Kristus sta binom, ki ga ni mogoče razstaviti; ne moremo imeti Marije
za Mater, če nimamo Kristusa za svojega brata in Odrešenika; - sprejeti
k sebi Kristusa, toda ne abstraktnega, umišljenega po našem okusu,
ampak konkretnega Kristusa, Kristusa z evangelijem, z odpovedjo, križanega
in od mrtvih vstalega Kristusa;
Vzeti Marijo k sebi pomeni - ob njej odkriti svoje življenjsko poslanstvo
in odgovoriti svoj "zgodi se" s predanostjo v Božjo voljo,
ki ni slepo pasivno čakanje, marveč sodelovanje po Božjem načrtu
za prihodnost sveta in
človeštva, Vzeti k sebi Marijo - pomeni prizadevati si za tiste duhovne,
moralne, verske vrednote, ki človeka osrečujejo in posvečujejo.
Dragi mladi, vzemite k sebi Mater Marijo!
Glej, tvoja mati! - Cerkev.
"Glej, tvoja mati!" Ob
tem vodilu letošnje Stične pa vam želim pokazati še na drugo mater,
našo Cerkev. Ni časopisa in
revije,
kjer ne bi nekaj pisalo o Cerkvi. Stalno se srečujemo z vprašanji
o njeni preteklosti in sedanjosti. O Cerkvi govori tisk, radio,
TV, internet,
v šolah, uradih, v zbornicah, parlamentih, na sestankih in kongresih
žal, največkrat negativno. Kompasi današnje družbe, tudi slovenske,
so naravnani proti Cerkvi! Vendar Cerkev oznanja Kristusa, njegov
evangelij, kakršen je, čeprav pogosto navalijo nanjo, stegujejo
roke nad njo in
krojijo njen nauk po svojem okusu in merilu. - Ko objavi moralne
smernice ali norme, ki dvigajo in odrešujejo človeka v njegovem dostojanstvu,
ji očitajo, da je proti človeku. - Ko govori o križu, odpovedi,
premagovanju, čistosti, ali zdržnosti pred zakonom ali odgovornosti
do življenja,
se sliši: Cerkev je proti veselju. - Ko skoz spremembe časa in
menjave civilizacije objavi tisto, kar je prejela od Kristusa,
se ji posmehujejo,
rekoč: zastarela je, še vedno je srednjeveška. - Ako nastopi proti
velikim in malim osvajalcem človekove vesti, jo dolžijo, da je aristokratska,
da je proti svobodi in še danes željna oblasti, in podobno. Res,
Cerkev ima tudi svoje senčen strani.
Papež Janez Pavel II. Je v svetem letu 2000 priznal in obžaloval
napake, ki so jih zagrešili ljudje v Katoliški cerkvi, ves svet je
prosil za
odpuščanje
in v imenu vseh odmolil kesanje ter poudaril misel, da se mora Cerkev stalno
prenavljati, spreobračati in težiti k svetosti. Nas pa je pri vsem tem opomnil
in poučil, da gledamo v Cerkvi svojo mater. "Glej, tvoja mati!" -
Cerkev je mati, ki mi pove, da ni svobode brez odgovornosti, ne življenja
brez dolžnosti, ne edinosti brez zvestobe resnici, ne krščanstva brez heroizma
ali junaštva, ki vodi k svetosti.
Dragi mladi, zakaj o tem pred vami tako na glas premišljujem o Cerkvi? Rad
bi vsakemu izmed vas rekel: "Glej, tvoja mati!" - Naša Cerkev,
Cerkev na Slovenskem, to smo mi vsi: škofje, duhovniki, redovniki, redovnice
in vi,
mladi, ste Slovenska Cerkev v prihodnosti. Vsi smo njen obraz. - Vzemite
jo k sebi! Takšna kakršna je. To pomeni: čutite se zanjo odgovorne. Vaša
zvestoba
resnici, evangeliju, Kristusu je in bo najboljši odgovor na vse napade in
očitke!
Glej, tvoja mati! - Domovina.
Ob naslovu ali
geslu "Stična 2003" želim, dragi mladi,
še enkrat stegniti svojo roko in pokazati še na tretjo mater - to
je naša domovina, naša mlada država, ki doživlja pomembne zgodovinske
trenutke, saj stoji pred vstopom v družino evropskih narodov. Odkar
imamo samostojno neodvisno državo, pišemo svojo zgodovino v svojo
knjigo
ne več v zgodovinsko knjigo drugega naroda. Smo svoji gospodarji
in pred svetom, pa tudi pred Bogom, smo sami odgovorni za vse,
kar se
dogaja pri nas.
Po 12 letih samostojnosti ugotavljamo, da ni vse tako, kakor smo pričakovali.
Mnogi so, žal, celo razočarani, malodušni, brezvoljni, naveličani ali apatični,
bolj obrnjeni v preteklost kot v prihodnost - Prav vi, mladi, ki boste
čez nekaj let na odgovornih mestih slovenske družbe in tudi Cerkve, že sedaj,
še posebej pa takrat oblikujte življenje v naši domovini, da bo ta naša mati
pravičnejša, bolj solidarna, dostojanstvena, manj zamorjena, bolj odprta
za življenje, bolj vesela in srečna, pa tudi manj sprta, razdvojena in bolj
spravljena.
Vsakemu želim reči danes, ko premišljujemo to geslo: Glej, tvoja mati! - Glej,
tvoja mati - domovina! Vzemi si jo k sebi, nosi jo v svojem srcu! Prav je,
da znate različne jezike, vendar ne pozabite na lepoto materinega jezika! Prav
je, da pojete angleške pesmi, a ne pozabite tiste pesmi, ki vas jo je naučila
mati, prav je da občudujete evropsko kulturo, vendar ne prezrimo in ne pozabimo
na svojo kulturo. In ko bomo sprejeti v družino evropskih narodov, podvojeno
skrbite zanjo, za to mater, da bo ostala v resnici mati ne pa postala mačeha,
da bo ohranila svojo identiteto, vero očetov našega naroda, krščanske korenine,
svoj jezik, ki je po blaženem škofu Slomšku ključ do zveličavne narodove omike,
se pravi kulture, ki so jo ustvarjali predniki skoz 1250-letno zgodovino, in
tudi bogato ljudsko izročilo, ki razodeva slovensko dušo in slovenskega duha.
Ko sem bil pred časom na papeževem obisku v Banja Luki, so mi povedali, da
je muslimanski pesnik Dževad Harahasan izreke te besede: "Evropa brez
krščanske kulture je katastrofa". Celo musliman nam je moral to povedati.
In če to velja za Evropo, velja tudi za Slovenijo. Slovenija brez krščanske
kulture, brez tistih korenin, je katastrofa. In na vas leži, dragi mladi,
da obvarujete svojo mater, svojo domovino, te katastrofe.
"Glej, tvoja mati!" Naj ponovim to vaše geslo: "Glej, tvoja mati!" Marija,
Cerkev in domovina. Amen.
