18.08.2010 Zadnja radijska oddaja Avtor: robin

V radijski oddaji "Gradimo odprto družbo" na Radio Ognjišče (torek, 17.08. 2010 ob 18.15) je bil gost oddaje direktor Socialne Akademije g. Matej Cepin.

Z njim smo se pogovarjali o socialnem tednu, ki ga Jezuitska služba za begunce in Socialna Akademija organizirata v septembru.

Kdor bi rad še enkrat slišal oddajo ali jo slišal prvič, naj klikne na "zadnja radijska oddaja", ki se nahaja na levi strani naše spletne strane.

Prijetno poslušanje !

 
11.08.2010 Osmo letovanje na slovenski obali Avtor: robin

Tudi letos Jezuitska služba za begunce pod vodstvom strokovne delavke gospe Rebeke Balažić Tonkli s skupino prostovoljcev in prostovoljk organizira počitnice od 16. do 22. avgusta za skupino žensk in otrok iz Azilnega doma, Centra za tujce, ter begunskih družin.

Te počitnice - letovanje v Portorožu - so že osme po vrsti, ki jih organizira Jezuitska služba za begunce.

 
21.07.2010 Radijska oddaja Avtor: robin

V radijski oddaji "Gradimo odprto družbo" na Radio Ognjišče (torek, 20.07. 2010 ob 18.15) je bil gost oddaje odgovorni za platformo nevladnih organizacij za razvojno in humanitarno pomoč g. Marjan Huč.

Z njim smo se pogovarjali o različnih aktualnih dogodkih in dogajanjih, ki so povezani tudi z begunsko tematiko.

Kdor bi rad še enkrat slišal oddajo ali jo slišal prvič, naj klikne na "zadnja radijska oddaja", ki se nahaja na levi strani naše spletne strane.

Prijetno poslušanje !

 
12.07.2010 Sodelovanje na Dragi mladih 2010 Avtor: robin

Dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitske službe za begunce, je sodeloval na  20. Dragi mladih z naslovom "Živi in pusti sled...". Draga mladih je tokrat potekala v Mariboru. Na prvi okrogli mizi, ki je bila v soboto 10. julija ob 11. uri, so sodelovali poleg direktorja Jezuitske službe za begunce, še ddr. Matjaž Mulej, iz Ekonomske poslovne fakultete Univerze v Mariboru; Aco Prosnik, klinični psiholog in direktor Svetovalnega centra za otroke mladostnike in starše in dr. Bogdan Polajner, doktor psihologije, ter vodja programa pri Društvu Projekt Človek.

V svojem nagovoru je dr. Robin Schweiger na kratko predstavil delo in poslanstvo, ki ga opravlja pri Jezuitski službi za begunce. Poudaril je, da so migracije - znotraj njih še posebej begunska tematika - vrh ledene gore težkih in neurejenih družbenih razmer v svetu. Ljudje so in bodo vedno na poti za boljše in varnejše življenje. Zato je potrebno reševati vzroke, da ljudje ne bi več zapuščali svoje domove in izvorne države. Od leta 1991 pa do danes je zaprosilo za mednarodno zaščito v RS 18 tisoč ljudi, skozi center za tujce pa je šlo 75 tisoč ljudi. Evropska unija ima vedno »bolj trdnjavsko mentaliteto v odnosu do tujcev, a obenem potrebuje delovno silo, zato je potrebno ustvarjati in graditi drugačno vizijo sobivanja v Evropi«, je poudaril direktor Jezuitske službe za begunce.

 
17.06.2010 Govor direktorja Jezuitske službe za begunce ob dnevu begunca Avtor: robin

Danes je bila osrednja slovesnost ob dnevu begunca v Azilnem domu v Ljubljani. Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. V imenu nevladnih organizacij je vse udeležence pozdravil tudi dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitske službe za begunce.

 

Na spletni straneh ministrstva za notranje zadeve si lahko ogledate slike iz dneva begunca.

 

Spoštovani vsi navzoči,

 

V imenu nevladnih organizacij vas vse prisrčno pozdravljam in vam želim lepo praznovanje današnjega dne.

 

* Dan begunca je dan, ko se spominjamo vseh, ki so zapustili svojo državo zaradi različnih oblik preganjanja in so že prejeli status begunca v RS. Po podatkih MNZ je bila v Sloveniji 186 osebam priznana mednarodna zaščita in sicer od leta 1995 do konca leta 2009.  Lansko leto in tudi že letos je RS priznala več osebam status begunca kot je bilo v prejšnjih letih, kar je pohvalno in tudi lepa gesta solidarnosti v težkih gospodarskih in finančnih razmerah v svetu in še posebej v EU. Obenem pa zadnja leta opažamo v RS, da se število prosilk in prosilcev za mednarodno zaščito zmanjšuje. Človek se sprašuje zakaj ?

 

Lahko se zastavimo kočljivo vprašanje ali imajo prosilci za mednarodno zaščito sploh možnost, da zaprosijo za zatočišče v EU, katere del je tudi Slovenija? Se dovolj zavedamo, kaj se dogaja onstran meja t.i. schengenskega prostora ?

 

Gotovo je eden izmed večjih – če ne največji evropski problem – t.i. trdnjavska mentaliteta EU. Prav zaradi tega je vanjo težko vstopiti, a je in bo obljubljena dežela za mnoge. Vendar vsak človek, ki zapusti svojo domovino zaradi preganjanja ima pravico do zaščite in mora imeti vsaj možnost, da lahko zaprosi za mednarodno zaščito. Vemo, da temu ni vedno tako. Še posebej za tiste, ki preko Libije želijo priti v Italijo ali na Malto in zapuščajo afriške države kot so Eritreja, Sudan in Somalija, kjer je situacija že več let kritična in težka. Libija ni podpisnica konvencije ZN o statusu begunca in kako kruto ter nečloveško ravna z ljudmi, ki bežijo iz težkih razmer lahko preberemo v brošuri, ki je bila izdana na Malti. Asad, ki je preživel mučenje v libijskem zaporu in je končno le uspel priti na Malto sprašuje vest vsakega izmed nas s tem vprašanjem: « Ali mednarodna skupnost ve kaj se dogaja tukaj? To smo se spraševali drug drugega, ko smo bili v zaporu v Libiji«? Zato pozdravljam, da je RS sprejela odločitev o pilotnem projektu preselitve nekaj beguncev iz Malte v RS. Upam, da se bo to tudi ponovilo v naslednjem letu, morda s kakšnim beguncem več kot letos.

 

* V Evropi se veliko govori in dela o skupnem evropskem sistemu za področje azila, a vemo, da so nekatere evropske države bolj izpostavljene po številu prosilk in prosilcev kakor tudi po kvaliteti postopkov. Npr. v Grčiji so standardi glede azilnega postopka na nizki ravni. Prav zaradi takih razmer nekatere evropske države ne pošiljajo več prosilcev za zaščito nazaj v to državo po dublinski konvenciji, saj tam pravice o pravičnem procesu niso zagotovljene. Pomembno je, da RS ohranja – ali celo izboljša – obstoječo raven standardov za mednarodno zaščito. Lepo bi bilo, da ne bi več vračali prosilk in prosilcev za mednarodno zaščito v Grčijo.

 

* Današnji dan begunca je tudi dan osveščanja javnosti, da vsem ni tako lepo kot je nam v Sloveniji. Nekateri ljudje in države imajo še večje in težje probleme kot mi. O tem se govori na različne načine. Kot primer naj navedem oddajo »Gradimo odprto družbo«, ki redno vsak mesec govori o raznih tematikah povezanih s tem področjem. Zadnja pol urna oddaja ta teden, je bila že 130. po vrsti. Pomembno je tudi, da se ob teh oddajah utrjujejo vezi med nevladnim sektorjem (Slovenska Filantropija, PIC, Jezuitska služba za begunce, Mirovni inštitut), begunci in vladnimi institucijami.

 

* Lepo je, da se danes spomnimo tudi vseh tistih, ki so na poti v varno in boljše življenje umrli na tej poti. Med njimi je bilo gotovo veliko prosilk in prosilcev za mednarodno zaščito, ki jim ni bilo dano zaprositi to pomembno človekovo pravico - pravico do mednarodne zaščite.  Morda je kdo od tu prisotnih poznal koga.

 

* Današnji dan je tudi priložnost, da obnovimo zavezo dobrih praks, da se bomo redno srečevali nevladne organizacije, predstavniki azilnega doma in sektorja za  mednarodno zaščito in reševali vse težave v duhu medsebojnega zaupanja, sodelovanja in pomoči šibkejšemu – še posebej ob znakih spolnega nasilja in nasilja zaradi spola. Kljub temu, da se nevladne organizacije soočamo s finančnimi težavami, smo se tudi v tem letu redno srečevali in reševali pereče težave, ki jih ni bilo malo.

 

* Zaključil bi z mislijo predstavnika Evropskega parlamenta izrečena ob predstavitvi raziskave, ki jo je vodila Evropska Jezuitska služba za begunce o prosilcih za mednarodno zaščito v centrih za tujce v 23 državah EU: »Mnogi politiki ne vedo kaj se dogaja v Centrih za tujce. Koliko je trpljenja«. Lepo je, da ste prišli gospa ministrica in da ste redna gostja v Azilnem domu in upam, da boste tudi obiskali Center tujce, saj so tudi tam nastanjeni prosilci in prosilke za mednarodno zaščito, pa tudi še drugi.

 

Naj sonce pravičnosti, odprtosti ter solidarnosti še dolgo sije nad nami in predvsem v naših srcih ne samo na današnji dan begunca ampak vse dni v letu !

 

Lep in vesel dan še naprej vsem skupaj!
 

 
16.06.2010 Radijska oddaja Avtor: robin

V radijski oddaji "Gradimo odprto družbo" na Radio Ognjišče (torek, 15.06. 2010 ob 18.15) je bil prebran aktualen komentar ob dnevu begunca 2010.

Prijetno poslušanje !

 
16.06.2010 Dan begunca 2010 Avtor: robin

Radio Ognjišče: V torek, 15. junija ob 18.15 je bila redna mesečna oddaja »Gradimo odprto družbo« posvečena tej tematiki. Direktor Jezuitske službe za begunce je pripravil aktualen komentar ob svetovnem dnevu begunca, ki ga lahko preberete na naši spletni strani.  Zvočni posnetek te oddaje lahko tudi prisluhnete na naši spletni strani.  

 

Center za tujce (Postojna): Jezuitska služba za begunce je ob svetovnem dnevu begunca v četrtek, 10. junija popoldne v Centru za tujce razveselila ilegalne migrante s prav posebnim dogodkom. Tokrat so že četrtič potekale »Igre brez meja«, športni dogodek, ki je bil v veliko veselje vseh nastopajočih. Kljub vročemu vremenu, so skupine med seboj tekmovalie in najboljši so prejeli simbolične nagrade.

 

Azilni dom (Ljubljana): V četrtek, 18. junija bodo v Azilnem domu potekale različne dejavnosti. Celodnevna prireditev se bo začela ob 10.30 uri in bo trajala vse do popoldneva. Direktor Jezuitske službe za begunce bo v Azilnem domu imel govor v imenu nevladnih organizacij, socialna delavka pa bo vodila različne delavnice. 

 

V nedeljo, 20 junija ob 15.30 bo v Centru za tujce mašna daritev ob dnevu begunca za špansko govoreče katoličane.  

 

 
15.06.2010 Komentar direktorja Jezuitske službe za begunce ob svetovnem dnevu begunca Avtor: robin

Aktualen komentar ob dnevu beguncev (20. junij 2010)

 

Tudi letos ob dnevu beguncev, ki ga bomo praznovali v nedeljo 20. junija se marsikdo sprašuje kdo so begunci? Jih imamo še v naši državi, saj v naši bližini ni – hvala Bogu – vojaških konfliktov? Od kod prihajajo ljudje, ki zaprosijo za mednarodno zaščito v RS? 

            Ženevska konvencija Združenih narodov iz leta 1951 pravi, da je begunec oseba, »ki pobegne iz matične države iz utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju, in ki zaradi takšnega strahu ne more ali noče uživati zaščite te države ali se vanjo vrniti«. Z to konvencijo so se države zavezale, da bodo pomagale ljudem, ki bežijo pred različnimi grožnjami, preganjanji in si želijo miru. To konvencijo so podpisale mnoge države po svetu – med njimi tudi Slovenija, a ne Libija, ki je bila v zadnjem obdobju pod močnim pritiskom mednarodne skupnosti, saj je prepovedala delovanje predstavništva Visokega Komisariata  ZN za begunce v tej državi, njihove predstavnike pa izgnala iz države brez obrazložitve. Trenutno je po njihovih podatkih okoli 12.000 beguncev brez pravne in humanitarne pomoči v tej severno afriški državi, ki so jo v nedeljo 13. junija obiskali italijanski, malteški in slovenski predsednik vlade.

            Posredoval bi vam še nekaj podatkov Visokega komisariata ZN za begunce za leto 2009, ki bo osvetlilo svetovno in evropsko situacijo begunske tematike.

            Navkljub trditvam nekaterih medijev in politikov v državah industrializiranega sveta se število prosilcev za azil, ki prihajajo v bogatejše države, ne povečuje. V primerjavi z letom 2008 je celotno število prosilcev ostalo enako, to je 377.000 vloženih prošenj v visoko razvitih evropskih in neevropskih državah. ZDA, Francija in Kanada so prve tri države, ki v svetovnem merilu sprejmejo največje število prošenj za mednarodno zaščito. Skoraj polovica od skupno 377.000 prosilcev izvira iz Azije in Bližnjega vzhoda (45%), sledijo Afrika (29%), Evropa (15,5%) in Amerike (9%).

            V zadnjem letu je prišlo do pomembnih regionalnih razlik znotraj Evropske Unije. 27 držav članic EU je registriralo 246.200 prošenj za mednarodno zaščito v letu 2009, kar je 3 % več kot v letu 2008. Znotraj Evropske unije se je število prošenj za azil v državah južne Evrope zmanjšalo za 33% v primerjavi z letom 2008 in sicer na 50.100 prošenj. V Italiji je bil zabeležen padec prošenj za zaščito za 42%, v Turčiji za 40% in v Grčiji za 20%, Medtem ko so v nordijskih državah zabeležili 13% porast števila prošenj. 12 t.i. "novih" držav Evropske unije (po letu 2004) je v letu 2009 skupno zabeležilo 15% povečanje števila prošenj.

V letu 2009 je zaprosilo za mednarodno zaščito v 27 državah EU vsak mesec okoli 20.500 ljudi. Največje število prosilcev in prosilk za zaščito v EU je prejela Francija, kar 42.000, kar je 19% več prošenj kot v lanskem letu. Sledijo ji Velika Britanija z 29.800 novih prošnjami, največ iz Zimbabve-ja, Eritreje in Iraka. Nemčija je peta na svetu in tretja v EU po sprejetju novih prošenj za mednarodno zaščito. V letu 2009 jih je sprejela 27.600 od katerih je en četrtina iz Iraka. Švedska je četrta evropska država, ki je sprejela 24.200 prošenj, sledijo ji Italija (17.600 prošnjami), Norveška (17.200), Belgija  (17.200) in Grčija s 15.900 prošnjami.

            Prvih pet držav od koder so prihajali ljudje, ki so iskali mednarodno zatočišče v letu 2009 so bili Afganistan, Irak, Somalija, Ruska federacija in Kitajska. Naslednja je bila Srbija iz katere je 18.600 državljanov iskalo zaščito v tujini. 74 % prosilcev in prosilk iz Srbije je bilo Kosovskih državljanov.

            Republika Slovenija ustvarja in je del evropske situacije – tudi na tem področju. V letu 2009 sta v RS zaprosili za mednarodno zaščito 202 osebi. Največ prosilcev je bilo v preteklem letu iz BIH in sicer 41, sledijo državljani Kosova (28), Srbije (19), Turčije (15), Afganistana (12), Hrvaške (11) in Nigerije (11). V letu 2009 je RS priznala 20 osebam status begunca, kar je velik porast, saj so v letu 2008 prejeli status begunca le 4 osebe. Žal so morali ti ljudje čakati več let na pozitivno rešitev njihove prošnje, zato upam, da bodo postopki za zaščito v prihodnje krajši. Dolgi postopki ustvarjajo napetosti, negotovost in tesnobo v ljudem, ki čakajo po več let na odločitev.

            V zadnjih letih opažamo v RS, da se število prosilk in prosilcev za mednarodno zaščito zmanjšuje. Človek se sprašuje zakaj ? Lahko si zastavimo kočljivo vprašanje ali imajo prosilci za mednarodno zaščito sploh možnost, da zaprosijo za zatočišče v Evropski Uniji,  katere del je tudi Slovenija? Se dovolj zavedamo, kaj se dogaja onstran meja t.i. schengenskega prostora ?

            Gotovo je eden izmed večjih – če ne največji evropski problem – t.i. trdnjavska mentaliteta Evropske Unije, v katero je vedno težje vstopiti. EU uveljavlja restriktivno politiko priseljevanja ljudi. Podeli vizume samo visoko kvalificiranim ljudeh in ne rada daje vizume ljudem z nižjo stopnjo izobrazbe. Po drugi strani EU potrebuje (novo) delovno silo, saj se Evropa stara, družine na tej celini se ne odločajo za več otrok. Kar je najbolj pomembno: za določena dela nekatere evropske države nujno potrebujejo priseljence.

            Ob vsem je pomembno poudariti, da vsak človek, ki zapusti svojo domovino zaradi preganjanja ima pravico do mednarodne zaščite in mora imeti vsaj možnost, da lahko zaprosi za to zaščito. Vemo, da temu ni vedno tako. Še posebej za tiste, ki preko Libije želijo priti v Italijo ali na Malto in zapuščajo afriške države kot so Eritreja, Sudan in Somalija, kjer je politična situacija že več let kritična in težka. Libija ni podpisnica konvencije ZN o statusu begunca in kako kruto ter nečloveško ravna z ljudmi, ki bežijo iz težkih razmer lahko preberemo v brošuri, ki jo je izdala Jezuitska služba za begunce na Malti. Asad, ki je preživel mučenje v libijskem zaporu in je končno le uspel priti na Malto sprašuje vest vsakega izmed nas s tem vprašanjem: «Ali mednarodna skupnost ve kaj se dogaja tukaj? To smo se spraševali drug drugega, ko smo bili v zaporu v Libiji«. Zato pozdravljam, da je RS sprejela odločitev o pilotnem projektu preselitve do 10 beguncev iz Malte v RS. Upam, da se bo to tudi ponovilo v naslednjem letu, morda s kakšnim beguncem več kot letos.

            EU in vsaka država v njej, ima pravico urejati priseljevanje tujcev. EU tudi ve, da živi v evropskih državah več milijonov ljudi brez (veljavnih) dokumentov. Te ljudi EU tolerira, ker jih ne more vrniti v državo, iz katere prihajajo. Potrebno je, da državne institucije naredijo vse potrebno, da se ti ljudje dostojno integrirajo, da lahko spregovorijo o njihovih težavah in stiskah. Vsaka njihova zgodba je posebna in težka.

            Pomenljive so bile besede papeža Benedikta XVI, ki jih posredoval  Antoni-ju Maria Veglio predsedniku Papeškega sveta za migracije ob 8. evropskem kongresu migracij v Španiji v mesecu aprilu. V svojem pozdravnem telegramu je papež Benedikt XVI poudaril pomembnost pastoralne dejavnosti služenja ljudem, ki so morali zapustiti svojo deželo in se sedaj soočajo z mnogimi novimi izzivi. Spodbudil je vse udeležence kongresa naj na migracije gledajo v pozitivni luči, saj so migranti pomembni vir, (socialni) kapital za razvoj in sodelovanje med narodi. Poudaril je naj nadaljujejo s prizadevanji, da bi kar čim bolje koordinirali različne iniciative v službi bratom sestram v luči spoštovanja človekovih pravic in njegovega dostojanstva.

            Ob dnevu begunca je lepo, da se danes spomnimo tudi vseh tistih, ki so na poti v varno in boljše življenje umrli na tej poti. Med njimi je bilo gotovo veliko prosilk in prosilcev za mednarodno zaščito, ki jim ni bilo dano priti do te pomembne človekove pravice - pravice do mednarodne zaščite.

            Zaključil bi z to mislijo:

Naj sonce pravičnosti, odprtosti ter solidarnosti še dolgo sije nad nami in predvsem v naših srcih – ne samo ob dnevu begunca ampak tudi vse dni v letu.

 

Robin Schwegier  

Jezuitska služba za begunce

 

 
11.06.2010 Igre brez meja v Centru za tujce Avtor: robin

Jezuitska služba za begunce je četrtek 10. junija pripravila že redne junijske Igre brez meja ob dnevu begunca. Kljub vročemu in soparnemu vremenu smo igrali različne družabne igre. Skupine so tekmovale tudi med seboj. Vsaka skupina, ki je zmagala, je prejela za nagrado čokolado.

 

Igre so potekale na veliko zadovoljstvo vseh v sproščenem vzdušju. Igrali smo odbojko in celo nogomet. Nogometna tekma je bilo 'svetovno prvenstvo' v malem, saj so igrali predstavniki različnih kontinentov Evrope, Afrike, Azije in Latinske Amerike. Igralci so bili  iz Mehike, Somalije, Eritreje, Palestine, Afganistana, Turčije in Bosne.

 

Igre brez meja smo končali v sproščenem pogovoru in ob slovenskih dobrotah, ki so jih pripravile družine prostovoljcev in prostovoljk Jezuitske službe za begunce.

 
07.06.2010 Direktor JRS Slovenije v Bruslju Avtor: robin

* V sredo 9. junija je bila v prostorih Evropskega parlamenta predstavitev raziskovalnega projekta (DEVAS projekt) o ranljivosti prosilk in prosilcev za mednarodno zaščito v Centrih za tujce v 23 državah Evropske Unije. Raziskavo v RS je vodil dr. Robin Schweiger direktor Jezuitske službe za begunce v Sloveniji, ki se je udeležil tudi predstavitve.

 

Publikacija medanordnega projekta je dostopna na spletni strani Evropske Jezuitske službe za begunce.

 

Možno je prebrati celotno poročilo "Becoming vulnerable in Detention", ali pa samo "Executive Summary".

 

* Dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitske službe za begunce v Sloveniji,  se je od 31. maja do 4. junija, udeležil seminarja  za vse, ki hodijo v Centre za tujce v različnih evropskih državah, ki ga je organizirala Evropska Jezuitska služba za begunce s sedežem v Bruslju. 

 

Namen tega srečanja je bila delitev izkušenj in tudi dobrih praks v služenju bratom in sestram, ki so nastanjeni v Centrih za tujce. Gost seminarja je bil tudi nemški jezuit in psihoterapevt, ki nam je spregovoril o pregorelosti oseb, ki delujejo v stresnih situacijah. Centri za tujce so taka okolja, saj se človek sooča z izredno ranljivostjo ljudi, še posebej, če so nastanjeni več tednov ali več mesecev v teh  institucijah, ki so zaprtega tipa. Enotedenski seminar je bila koristna izkušnja za vse, ki delujemo v Centrih za tujce, pa tudi v veliko pomoč proti izgorelosti.

 

 

 


1  2  3  4  5  6  7  8  9  10  11  naslednja  
Bo gospodarska kriza omejila prihod prosilcev in prosilk za mednarodno zaščito?
da
ne
ne vem
me ne zanima

Glasuj

Rezultati
 
e.orbit© JRS Ulica Janeza Pavla II, 13, Ljubljana, (01) 430 00 58, fax: (01) 430 00 59