PRED TABERNAKLJEM

Vem, Gospod, da ti me spremljaš
in da si povsod z menoj.
Zdaj pa tu pred tabernakljem
rad bi srečal se s teboj.

Tukaj mir je in tišina,
vse besede so odveč.
Z mano božja je bližina,
kaj naj si želim še več?

Kot otrok se zopet čudim,
tukaj odpove modrost.
Le ponižno smem priznati,
da obdaja me skrivnost.

Kadar me teži življenje,
ti mi nove daš moči
in slabotna moja vera
se pri tebi okrepi.

Zdaj, Gospod, se bom poslovil,
spet me bo ta svet objel.
v duši pa povsod bom nosil
vse, kar tukaj sem prejel.