TOREK, 14. SEPTEMBER 1999
P990914
V teh tednih in dneh pred drugim papeževim obiskom in beatifikacijo škofa Slomška v Mariboru se večina slovenskih župnij pripravlja na ta dogodek z različnimi pobudami, med katerimi mnoge niso stare samo nekaj tednov, ampak celo nekaj let. Da bi imeli vsaj bežen vpogled v priprave na ta dogodek po slovenskih župnijah, smo poklicali župnika iz župnije Beltinci v Prekmurju, g. Jožeta Hozjana.
Gospod župnik, kako se je torej vaša župnija pripravljala na beatifikacijo škofa Slomška?
Takoj po prvem papeževem obisku pred tremi leti smo začeli moliti in se duhovno pripravljati na Slomškovo beatifikacijo. Tako v župniji molimo pri sveti maši v ta namen vsak ponedeljek in četrtek in vsako prvo in četrto nedeljo v mesecu. Pri verouku smo imeli dodatne kateheze o Slomšku. Ministrantje in pošolska mladina so imeli kviz o Slomšku. Prav tako smo se duhovno pripravljali na Slomškovo beatifikacijo pri otroških in mladinskih svetih mašah. Tudi na razgovorih s starši smo premišljevali o Slomšku in premišljevali njegove misli o vzgoji in se o njih pogovarjali.
Kako pa celotna župnija pričakuje ta dogodek in katere Slomškove misli in nauke so ljudje že vzeli za svoje?
Kot vemo je drugi vatikanski cerkveni zbor zelo poudaril misel, da smo vsi ljudje poklicani k svetosti. Vsak v svojem poklicu, ki ga opravljamo v življenju. Pred drugim vatikanskim cerkvenim zborom je namreč bolj prevladovalo mišljenje, da je svetost, popolnost samo za redovnike, redovnice, duhovnike, škofe, papeže. V pripravi na Slomškovo beatifikacijo smo veliko govorili o svetosti. Tako tudi pri navadnih vernikih bolj prihaja do izraza spoznanje, da so tudi oni poklicani k svetosti in da to svetost, popolnost lahko dosežejo v poklicu, ki ga opravljajo v življenju. Torej, tudi kot kmetovalci in delavci lahko postanejo svetniki, če svoj poklic opravljajo v skladu z Božjo voljo. Navadno so nam svetniki bili nekje daleč od nas ali daleč v zgodovini. Sedaj pa imamo tudi domačega svetnika, ki nam je blizu. Bližja pa nam je tudi svetost. Tudi papež JPII nam je ob prvem obisku na mariborskem letališču v svoji homiliji zaklical:"Svetost je tista sila, ki more spremeniti človeka in svet". Priprava na Slomškovo beatifikacijo in drugi papežev obisk je v nas vernikih gotovo še povečal ta čut za svetost in to je tisto glavno, kar je župnija pridobila.
Kako pa vi kot dušni pastir načrtujete delo po beatifikaciji? Katere vidike Slomškovega delovanja, ki se vam zdijo zelo aktualni, boste še naprej razvijali in poglabljali?
Gotovo, da se s Slomškovo beatifikacijo in z drugim papeževim obiskom ne končuje prizadevanje za svetost, za popolnost. Za svetost si mora vsak človek prizadevati do smrti. V bodoče želim še več spodbud črpati iz Slomškove pisne zapuščine: iz Slomškovih pridig, nasvetov za starše otroke in mladino. Slomšek je preprost, domač, iskren, da ga lahko vsak vernik razume, pa naj bo preprost ali učen. Hvala Bogu, da smo v pripravi na Slomškovo beatifikacijo dobili nove izdaje Slomškovih del in nove knjige o Slomšku. Po vojni je bil namreč Slomšek navadnim ljudem malo znan. Sedaj ga imamo vsi, verni in neverni, preprosti in učeni. Slomšek je bil dober, praktičen pastoralist, torej tisti, ki je vodil svoje ovce k Bogu, kot je sam rekel. Imel je velike uspehe, torej se splača po njem zgledovati tudi v pastorali in načrtovati delo po njegovih smernicah.
Še eno povsem konkretno vprašanje. Beatifikacija bo že čez nekaj dni. Kako potekajo prijave za obisk slavnostnega dogodka v Mariboru prihodnjo nedeljo?
Pri nas imamo veliko ljudi, ki se je redno prijavilo.
Tako nas bo z vlakom šlo 670 ljudi. Imamo svoj vlak,
ki gre v MB iz naše župnije. Potem pa imamo še čez
200 ljudi, ki gredo s svojim prevozom, avtomobili
ali kako drugače. Ker pa ima nekaj ljudi še sorodnike
v Mariboru in bodo tam prespali ter se udeležili srečanja,
bo število tako, kot sem ga načrtoval, okrog 900 ljudi,
tudi uresničeno.
Božji služabnik škof Slomšek je živel svojo vero kot pravi romar. To pomeni, da se je njegova vera stalno krepila, da je osebno vztrajno korakal iz milosti v milost, da se je stalno zavedal, da je naša domovina v nebesih, da so mu vse okoliščine bile izhodišče za utrjevanje v veri in da je svojo vero posebej utrjeval in jo osebno vsestransko doživljal, ko je obiskal kraj, kjer so delovali apostoli in člani Cerkve iz apostolske dobe. Materialni pomniki so mu posebno močno govorili o živi veri prvih krščanskih skupnosti. Iz njegovega klenega opisa obiska teh krajev kar dehti živo občudovanje vere apostolov, pa tudi razigranost njegove duše in moč njegove osebne vere.
"V Rimu sem videl prvo stanovališče sv. Petra, videl stol, na katerem je učil, leseni oltar, na katerem je sveto mašo služil. Obiskal sem podzemeljsko ječo, vozo mamertinsko, v trdo skalo vsekano, v kateri sta sv. Peter in Pavel uklenjena bila. Gledal sem v skali živi studenec, ki ga je sv. Peter obudil, da je krstil jetničarja in vso njegovo družino. V rokah sem imel in spodobno poljubil železne verige sv. Petra in sv. Pavla, ki sta jih sveta apostola nosila, zaradi naše svete vere uklenjena. Stal sem na griču, kjer so sv. Petra križali, obiskal kraj, na katerem so sv. Pavla ob glavo djali. Hodil sem po velikanskih razvalinah krvavega gledališča, v katerem so neverni Rimljani verne kristjane divji zveri metali, da bi jih trgala in požrla, kakor sv. Ignacija, škofa in mučenika. Trava raste po črni zemlji, ki je popila veliko tisoč krščanskih mučenikov prelito kri."
TOREK, 7. SEPTEMBER 1999
P990907
Nadaljujemo z osvetljevanjem Slomškove osebnosti, in sicer tokrat z vidika njegovega škofovskega delovanja. Pred mikrofon smo povabili koprskega škofa Metoda Piriha, ki bo najprej povedal, kako doživlja dejstvo, da bo škof Slomšek v kratkem proglašen za blaženega in bo tako vstopil v občestvo svetih?
"Vsi se veselimo svetništva škofa Slomška. Cerkev, ki jo vodi Sveti Duh, in je v njej stalno prisoten, je neuničljivo sveta in vsi člani te ustanove smo poklicani k svetosti. Svetost v Cerkvi se neprestano razodeva. Različni ljudje so Jezusovo naročilo:"Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče!", različno uresničevali. Naš čas in naša družba razodevata globoko potrebo po svetnikih, ki nam zaradi svoje tesne povezanosti z Bogom morejo pomagati, da začutimo in verujemo v božjo navzočnost med nami. "Svetniki nam kažejo pot, da bi napredovali in hodili v pravi smeri", je rekel pred tremi leti sveti oče JPII v MB. Prepričan sem, da imamo v naši dolgi krščanski narodni zgodovini veliko svetih mož in žena, četudi jih Cerkev uradno ni razglasila za svetnike. Božji služabnik Slomšek pa bo razglašen za blaženega za vesoljno Cerkev na način, ki je sedaj uveljavljen v katoliški Cerkvi. To bo nedvomno enkraten dogodek v naši zgodovini. Vsak, kdor opravlja kakšno službo v Cerkvi in sploh vsak kristjan je povezan z drugimi ljudmi, se z njimi pogovarja, posvetuje. Po drugi strani pa se stalno obračamo k Bogu za pomoč, tolažbo in razsvetljenje. Velikokrat naravnost, velikokrat pa tudi preko in po posredovanju Božje Matere Marije in svetnikov".
Kdaj ste se prvič srečali s Slomškom ter v kakšnem smislu je Slomšek za vas navdih kot sobrat v škofovski službi?
"Ne spomnim se, kdaj in kako sem se srečal s Slomškom. Vem, da sem v bogoslovju porebral marsikatero knjigo o njem. V njegovem življenju in v mojem vidim nekatere podobnosti: Slomšek je izhajal iz družine z osmimi otroki, sam prav tako; Slomška so krstili na njegov rojstni dan, mene tudi; Slomšek je kot duhovnik opravljal 9 let službo duhovnega voditelja in vzgojitelja v celovškem bogoslovju, jaz eno leto manj isto službo v ljubljanskem bogoslovju; Slomšek je sodeloval in pomagal svojemu predniku, škofu Kutnerju, sam sem tudi tesno sodeloval s svojim prednikom, škofom Janezom Jenkom - 10 let kot tajnik, eno leto kot generalni vikar in 2 leti kot škof pomočnik. Tudi sva bila nekako približno stara, ko sva bila imenovana za škofa. Ne da bi poprej vedel, sem ob nastopu svoje službe napisal posebno pismo duhovnikom in posebno pismo vernikom. Škof Slomšek je storil isto leta 1846. Škofa Slomška je 11 let spremljala bolezen pri njegovem pastoralnem poslanstvu. Tudi mene že preko 13 let spremlja sladkorna bolezen, ki se ji pridružujejo še druge. Vse to so zunanjosti, vendar nek okvir, v katerega je človek postavljen. In ta zunanji Slomškov okvir je v marsičem podoben mojemu.
Škof Slomšek se je veliko posvečal in dosti govoril ter pisal o krščanski vzgoji. Na birmah se redno srečujem s starši birmancev in v letošnjem letu se pogovarjam z njimi na osnovi njegovih besed. Takole je zapisal Slomšek:"Starši so otrokovo ogledalo. Hočeš otroke navdušiti za vero? Potem moraš, oče - mati, sam živeti iz vere. Hočeš otroka naučiti moliti? Sam se moraš odkriti in pokrižati. Dvouman posmeh in kretnja otroka zbega. Če smo lažniki, bomo iz otrok napravili lažnivce. Če ne spoštujemo svetosti zakonskega življenja, ne bomo deležni spoštovanja. Na vzgojo ne vplivajo izbrane besede, temveč celotno življenje". Rad bi, da bi te Slomškove besede nagovorile vse starše in vse vzgojitelje v Cerkvi in v naši družbi".
Molitev je vir modrosti iz več razlogov. Najprej zato, ker človek v molitvi zavestno prosi Boga, da bi deloval po Božjih postavah in v skladu z navdihi. Nadalje je molitev vedno izraz zaupanja v Božjo obljubo, da bo vsaka iskrena prošnja uslišana. In končno je molitev vedno izpovedovanje vere. V tem pogledu je molitev vedno vir Božjega blagoslova in izredno uspešno napredovanje v modrosti, kot pravi naš prvi blaženi, škof Slomšek:
"Da se bo rosila milost božja na vse naše dejanje in nehanje, molimo vsako jutro in prosimo vsak večer Boga, da našim delom blagoslov da. Prav molitev je zlati ključ svetih nebes. Jaz pa po vsi pravici povem: Kdor ne moli, naj tudi ne dela in naj ne uživa darov božjih. Molitev je naši duši sapa življenja; kakor hitro molitev opustiš, dušo umoriš.
ČETRTEK, 2. SEPTEMBER 1999
P990902
Človek je edino bitje na svetu, ki predvideva, načrtuje prihodnost. Ta neznanski dar je splet luči razuma, svobodne volje, globinske želje biti podoben svojemu Stvarniku pa tudi sposobnosti, da v času uresniči velike načrte. Na prvi pogled se vsa ta stvarnost kaže kot tiha, a vztrajna marljivost, ko posameznik in cela skupnost uro za uro, dan za dnem in leto za letom uresničuje zastavljeni cilj. Za svetniškega škofa Slomška je preselitev škofovskega sedeža v Maribor bila veliki cilj, ki naj bi v ljudeh utrdil vero, krepil ljubezen do slovenstva in vzbujal nova upanja za vse slovensko ljudstvo. Naštete in druge velike cilje naj kristjani po Slomškovi zamisli uresničujejo s takole opisano marljivostjo:
"Potrebna nam je, drugič, marljivost, vsakomur po svojem stanu. Delavci Gospodovi smo; razna so naša dela. Bodite pridni, vi očeti in matere ljube; v rokah vaših so otroci, žlahtne mladike Gospodove. Mati, ki dete dojiš, vtisni mu v srce gorečo ljubezen do Jezusa; in kadar pozimi predeš na klopi sede, popevaj otroku svete pesmi in uči ga lepo moliti. Materin nauk je deci jutranja zarja. Pa tudi oče ne pozabi, da te je Bog otroku za prvega učitelja dal. Zvečer po končanem delu se usedi za mizo, pozovi deco in vprašaj, kaj so se učili, ali so molili lepo. Očetov nauk je deci jutranje sonce. Blagor otrokom, ki imajo skrbne, bogaboječe starše; rastli bodo kakor sadonosno drevje za potokom milosti božje, ki rodi obilno sadu v svojem času."
RIMSKOKATOLIŠKA
ŠKOFIJA MARIBOR
ODBOR ZA PAPEŽEV OBISK IN SLOMŠKOVO BEATIFIKACIJO
Slomškov trg 20, 2000 Maribor, Slovenija
Tel. +386 (0)63 22-90-508
ali 28-432;
GSM 041 76-22-44; Fax: +386 (0)62 22-90-509
www.rkc.si/slomsek/
informacije