Stane Kregar je leta 1969 naslikal in podaril novo nastalemu papeškemu zavodu "Slovenicum" v Rimu Slomškov portret. Original se tako nahaja v Rimu. Rektor Zavoda msgr. dr. Maksimilijan Jezernik je glavni postulator za Slomškovo beatifikacijo in tako je tudi odločitev za ta portret simbolično povezana z ustanovo, ki jo je postavil na noge g. Jezernik. Enemu največjih slovenskih slikarjev iztekajočega se stoletja je s tem, da je njegov Slomšek izbran za kraj beatifikacije, izrečeno tisto priznanje, ki mu ga za čas življenja ni bilo mogoče dati.
Relikviarij Otmarja Olive, češkega kiparja, predstavlja škofovsko palico v bujni rasti. Vendar je smer te rasti znana in jasno usmerjena kvišku, odprta v nebo, v transcendenco. Škof je tisti, ki je poklican, da drži in daje smer, ki rast življenja Cerkve usmerja. Smer pa je tudi njemu dana, določena. To razsežnost škofovske službe je Slomšek živel. V njegovem času je Cerkev rasla in se razvijala ter cvetela v smeri, ki jo je Slomšek prepoznaval iz vere v Boga in iz spoštovanja do človeka. Iz njegove pastirske palice je zraslo veliko novih mladik, katerih sadov smo deležni v sedanjosti.
V posebej izdelani medeninasti škatli v obliki grškega križa z zaobljenimi kraki, so razporejene štiri za Slomška, Mariborsko škofijo in slovenski narod zelo simbolne stvari:
V zgornjem kraku križa je nameščen Slomškov škofovski grb kot simbol njegove pastirske službe, v kateri je z izredno gorečnostjo služil krajevni Cerkvi Lavantinsko-Mariborske škofije in z vso zvestobo tudi vesoljni Cerkvi v sinovski vdanosti papežu in se vedno odzval, ko ga je le-ta klical k delovanju v prid vesoljne Cerkve tudi zunaj meja svoje škofije (ekumenizem, vizitacija benediktinskih samostanov po celotnem ozemlju Avstro-ogrske dežele).
V levem kraku grškega križa se nahaja faksimilna izdaja Slomškovega duhovnega vodila "Mihi Sancta et Cara"; v njem so zapisane svetopisemske misli, ideje cerkvenih očetov in praktična navodila za vsakodnevno sveto življenje, ki jih je Slomšek spoznal za svoje in je po njih zvesto živel ter se ob njih redno navdihoval vse od svojega mašniškega posvečenja naprej. Lahko rečemo, da je v tej knjižici (16 listov malega formata) zapisana njegova pot svetosti.
Spodnji krak križa napolnjuje knjiga "Anton Martin Slomšek - knjiga njegovih misli in življenja". Knjiga je izšla leta 1939 v Ljubljani (Založba "Tabor") kot posebej slovesna izdaja v samo 500 oštevilčenih izvodih; vsebuje posebej značilne misli z različnih področij. Misli je izbral dr. Tine Debeljak; z lesorezi jo je opremil umetnik Elko Justin, celoto pa je uredil in opremil Stanko Gladnik. Ker je izšla še pred drugo svetovno vojno predstavlja dokaz, da je bila ideja o Slomšku kot svetniško živečem človeku živa med nami ves čas, od njegove smrti do danes. Hkrati pa predstavlja tudi celoto Slomškovega dela, saj so v njej misli z vseh področij, na katerih je deloval.
Poslednji, desni krak križa pa nosi Slomškovo gotovo najbolj poznano in najbolj razširjeno delo "Blaže in Nežica v nedeljski šoli" (faksimile), ki je prvič izšla leta 1842 in nato doživela še več izdaj. Predstavlja vrhunec Slomškove pedagoške literature za mladino. Je pravzaprav prava majhna enciklopedija znanj, spretnosti in življenjskih modrosti, ki bi jih naj otrok v času osnovnega šolanja osvojil. Knjiga je bila priznana v širšem srednjeevropskem prostoru in so jo poznali celo na učilišču v Sanktpetersburgu. Tu predstavlja Slomška kot pomembnega utemeljitelja slovenskega osnovnega šolstva, ki je končno omogočilo preživetje in razvoj slovenske ljudske kulture.
Oblika nosilne škatle, grški križ simbolizira Slomškovo pionirsko delo na področju ekumenskega prizadevanja za edinost s pravoslavno Cerkvijo.
V sredini križa je medeninasta ploščica z napisom:
|
Svetemu očetu |
Relief Slomška in Prešerna
Darilo predstavlja slovensko drevo, ki je v preteklem stoletju ob velikih možeh in ženah rodilo tudi dva velikana duha in srca, mojstra pisane besede (zato odprta knjiga), ki sta zaznamovala življenje slovenskega naroda vse do današnjega dne: pesnika Franceta Prešerna in škofa Antona Martina Slomška (zato je na knjigi vsak na svoji strani portret Prešerna in Slomška). Prešernova Zdravljica je slovenska državna himna, Slomškove pesmi, pregovori, zgodbe in knjige, s katerimi so se vzgajali rodovi, pa so vzgajali ljudstvo v ljubezni do materinega jezika in zvestobi Bogu. Bila sta sodobnika (rojena isto leto) in celo leto dni (šolsko leto 1819/20) sošolca v Ljubljani. Poznala sta se, se spoprijateljila in se spoštovala. Simbolično povezujeta dve škofiji in dve deželi: Štajersko in Kranjsko, ki ju je dala našemu narodu.
Iz Prešernovega rodu je tudi zadnji slovenski kandidat za blaženega, Prešernov pranečak, nadškof Vovk, za katerega se je začel postopek za blaženega 13. maja letos. Nadškof Vovk je trpel zaradi pritiskov komunistične oblasti. 20. januarja 1952 so ga sovražniki vere v vlaku na glavni železniški postaji v Novem mestu, ko je šel na pastoralni obisk, polili z bencinom in zažgali. Med verniki je bil sprejet kot pričevalec za vero. Kot "confessor" je bil sprejet tudi pri obisku "ad limina" leta 1960.
Darilo je izdelal akademski kipar Stane Jarm, narejeno je iz bukovega lesa, visoko je ok. 90. cm. Papežu pa ga bosta prinesla Damjana Dolar in Slavko Čuden iz Vrbe na Gorenjskem, rojstnega kraja pesnika Prešerna in nadškofa Vovka. Damjana in Slavko sta pranečakinja in pranečak nadškofa Vovka.
Koprska škofija bo darovala svetemu očetu dve darili, ki sta zanjo zelo značilni:
Prvo darilo je klekljani prt za oltar bazilike sv. Petra v Rimu. Čipke, ki prt obrobljajo so izdelale klekljarice v Idriji v dolžini okrog 14 metrov in ena od njih, gospa Anica Kovačič, bo to darilo svetemu očetu tudi izročila. Verjetno marsikoga zanima, kako velik je oltar cerkve sv. Petra v Rimu in kako velik mora biti prt zanj. Oltar je dolg 4,36 metra, širok 2,06 metra, visok pa meter in 20 centimetrov. Ker je oltar sam na sebi umetniško izredno zanimiv, ga lahko obroba iz čipk prekriva največ 10 centimetrov. V baziliki sv. Petra so se bodočega darila zelo razveselili in nam potrebne podatke z veseljem posredovali. Precej problemov pa smo imeli, ko smo iskali dovolj veliko platno v enem kosu. Končno smo ga našli v Škofji Loki. Čipke sicer izdelujejo marsikje po svetu, toda tiste, ki jih izdelujejo na idrijskem, cerkljanskem ter na obronkih Trnovskega gozda, kjer le ta meji na Vipavsko dolino, so edinstvene in jih ni najti drugod. Zato nas bodo res verodostojno predstavile v rimski baziliki sv. Petra.
Drugi dar je znani in cenjeni kraški pršut, ki slovi po enkratnem okusu, barvi in vonju in katerega priprava ima na Krasu dolgoletno tradicijo. Darilo povezujemo tudi z liturgično simboliko mesa, ki ga blagoslavljamo na veliko soboto med drugimi velikonočnimi jedili. Poleg pršuta bomo svetemu očetu podarili tudi nekaj steklenic prvovrstnega terana, ki raste samo na tej zemlji. Oboje bo svetemu očetu izročil gospod Jordan Sosič iz Divače.
Slika na platnu "Homo mediterraneus" slikarja Valentina Omana. Nastala je v Ajdovščini leta 1998 v okviru slikarske kolonije. Gre za mešano tehniko na platnu, 200 x 50 cm.
Valentin Oman se je rodil leta 1935
v Štebnu pri Maloščah (St. Stefan) pri Beljaku/Villachu
na Koroškem. Študiral je na dunajski likovni akademiji.
Živi in ustvarja na Dunaju in na Koroškem.
Omanova umemiška pot se je začela leta 1962, ko je
na natečaju mesta Celovec za poslikavo mrliške kapele
dobil prvo nagrado. Istega leta je imel tudi svojo
prvo razstavo v Galeriji 61, ki sta jo vodila zakonca
Josefin in Rudolf Nitsch.
Leta 1963 se je Valentin Oman pri prof. Riku Debenjaku
v Ljubljani vpisal na specialki za grafiko. Pozneje,
v sedemdesetih letih je svojega človeka v akciji in
sledi, ki jih pušča ta akcija na obličju zemlje, izrazil
z združitvijo grafike in slikarstva. Preko različnih
izraznih sredstev je prišel tudi do kolaža. Leta 1973
je odpotoval v Los Angeles, nato leta 1977 v Mexico,
Grčijo, Turčijo, Pariz.
Za njegovo delo je značilno, da rad slika v velikih
ciklih in "a prima vista". Razstave, ki
jih ima v posameznih galerijah, rad dopolnjuje s sprotnim
slikanjem v "odprtem" ateljeju.
Leta 1981 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta
1991 pa nagrado Joška Tischlerja. Celovška univerza
mu je leta 1997 podelila naslov častnega doktorja.
Skušali smo izbrati nekaj domačega, kar je tako po motivu, kot po izdelavi tukajšnje, naše, kar spominja na našo preteklost in kaže našo sedanjost; nekaj domačega a hkrati plemenitega. V sami župniji vsem tem kriterijem nismo mogli ustreči. Ozrli smo se malo širše, v našo bližnjo okolico.
V sosednji dekaniji je priznani obrat Dekor Kozje, kjer imajo že lepo tradicijo obdelave kristalnega stekla. Mnogim znanim osebnostim krasijo njihove domove ali pisarne izdelki Dekorja. So tudi naš veliki izvoznik imenovanih izdelkov, saj večji del delajo za tuji trg. Njim smo povedali naše želje in pričakovanja. Najprej so na papir narisali podobo iz kmečkega življenja, nato pa jo izbrusili iz steklene posode.
Motiv predstavlja v ozadju Slomškovo rojstno hišo, pred njo mati dela na zemlji, pred križem pa molita oče in sin (Anton). Očetova desnica gre ravno preko čela v znamenje križa.
Na robu posode je napis:
RIMSKOKATOLIŠKA
ŠKOFIJA MARIBOR
ODBOR ZA PAPEŽEV OBISK IN SLOMŠKOVO BEATIFIKACIJO
Slomškov trg 20, 2000 Maribor, Slovenija
Tel. +386 (0)63 22-90-508
ali 28-432;
GSM 041 76-22-44; Fax: +386 (0)62 22-90-509
www.rkc.si/slomsek/
informacije
