Dragi bratje in sestre!
V nepozabnem spominu so nam ostali trije majski dnevi
iz leta 1996, ko nas je prvič obiskal Peter našega
časa, papež Janez Pavel II. Ob 1250-letnici našega
krščanstva nas je potrdil v veri naših očetov in nas
spodbudil k zvestobi duhovnim, verskim in kulturnim
koreninam našega naroda, hkrati pa postavil smernice
za našo prihodnost. Z nami je obhajal svoj 76. rojstni
dan, kar mu je ostalo neizbrisno v spominu.
Že nekaj let prej je odločno podprl in zastavil ves
svoj ugled, da je mednarodna skupnost priznala našo
samostojno državo. Pred vsem svetom je s prstom pokazal
na nas, na naše krščanstvo, na našo narodnost, kulturo,
lastno državnost in lepoto naše domovine.
Med slovesnim bogoslužjem na mariborskem letališču
so močno odmevale njegove besede o svetosti. "Svetost
je tista prava sila, ki je sposobna spremeniti svet".
Letos prihaja med nas, da kot Kristusov namestnik
in Petrov naslednik pred slovenskim narodom in vesoljno
Cerkvijo podeli čast oltarja in razglasi za blaženega
prvega mariborskega škofa, častitljivega božjega služabnika
Antona Martina Slomška.
"Novega in zgovornega priprošnjika imamo pri Bogu",
so govorili ljudje že ob Slomškovi smrti, 24. septembra
1862. Letos, samo pet dni pred obletnico njegove smrti,
bo prepričanje Slomškovih sodobnikov in vseh poznejših
rodov postalo resničnost za naš narod pred vesoljno
Cerkvijo. Bog daj, da bi se to kmalu uresničilo tudi
za druge naše svetniške kandidate.
Slomšek je bil svetniška osebnost z globokim izkustvom
vere, z razumevanjem tega sveta in ljubeznijo do njega,
s široko odprtostjo za navdihe Svetega Duha in s čutom
razpoznavanja znamenj takratnega časa.
Kot dušni pastir, vzgojitelj in narodni buditelj je
skrbel za vse in služil vsem v pristni zavesti svojega
poslanstva, v dialogu z vsem, kar je bilo takrat na
pohodu, v odprtem sodelovanju za rast vere, slovenske
besede, narodne zavesti, za rast duhovnih, kulturnih
in moralnih vrednot. Ni kazal poti, po kateri sam
ne bi hodil. Ni nalagal bremenu, ki ga sam ne bi nosil.
Kar je govoril, je delal. Kar je učil, je živel. Pri
njem gre za harmonično urejeno osebnost s treznim
presojanjem svojega časa in s preroškim uvidom v prihodnost.
V moči tega poslanstva je posegal v zgodovino slovenskega
naroda in Cerkve na Slovenskem z enkratnimi in v prihodnost
usmerjenimi deli, kakor so: korenita verska in duhovna
prenova škofije, pospeševanje šolstva, splošna vzgoja
in izobrazba ljudstva, Mohorjeva družba, prestavitev
škofijskega sedeža in ustanovitev visokega šolstva
v Mariboru.
Bil je svetniška osebnost z ekumenskim duhom, z globoko
ljubeznijo do svoje in tuje svobode, samostojen v
pokorščini in popolni predanosti Bogu, Cerkvi in človeku.
Z ustanovitvijo molitvene družbe sv. Cirila in Metoda
je v ekumenskem pogledu prestopil meje svoje škofije
in posegel v zadeve vesoljne Cerkve. Kot apostol edinosti
je povabil Vzhod in Zahod k uresničevanju Kristusovega
naročila: Naj bodo vsi eno!
Vse to izpričuje Slomškovo izredno notranjo moč, ki
je ni mogoče drugače razložiti kakor s posebnim Božjim
posegom v njegovo življenje. V tem je korenina njegove
svetosti. To potrjuje prepričanje slovenskega naroda
od njegove smrti pa do danes, ko to prepričanje dobiva
najvišjo potrditev.
Narod, ki poraja svetnike, dokazuje, da je v koreninah
zdrav, saj se prav v svetnikih najbolje razodeva njegova
duhovna in moralna moč, skratka vse njegove vrline.
Prav zato nas beatifikacija škofa Antona Martina Slomška
obvezuje, da v njegovem duhu delamo z vsemi močmi
za lastno versko, duhovno, kulturno in narodnostno
spopolnitev. Samo tako bomo dediščino svojih prednikov
večali, bogatili in pred zgodovino dokazali, da smo
njihovi vredni nasledniki.
S svojim drugim obiskom nam papež Janez Pavel II.
izkazuje posebno pozornost in naklonjenost. Za nekaj
ur bo prišel med nas, da nas na pragu tretjega tisočletja
obdari z razglasitvijo škofa Slomška za blaženega,
da bi v njem - velikem sinu in izredno zaslužnem možu
našega naroda - imeli svojega zavetnika pri Bogu,
priprošnjika iz naših vrst in da bi na njegovo priprošnjo
ohranili svojo krščansko in narodnostno identiteto
v duhu njegovega vodila: Sveta vera, bodi vam luč,
materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike!
Slomškova beatifikacija je za nas najboljša priprava
na sveto in jubilejno leto 2000; skupaj s slovensko
sinodo pa je naša vstopnica v tretje tisočletje.
Zato Vas, dragi bratje in sestre, vabimo, da se s
svojimi dušnimi pastirji tega zgodovinskega dogodka
udeležite v čim večjem številu. S svojo udeležbo bomo
ponovno izpovedali pred vsem svetom, da smo po blaženem
škofu Slomšku povezani med seboj, s Petrovim naslednikom
in z vesoljno Cerkvijo.
Razumljivo je, da tak obisk zahteva veliko priprav,
saj je treba poskrbeti za varnost svetega očeta, za
varen in neoviran promet, za urejen prihod in odhod
množice udeležencev. Vse to nam narekuje, da smo pozorni
in obzirni drug do drugega. Ob tem dogodku se bomo
srečali s svetom in svet z nami. Navzoči bodo škofje
in kardinali iz Evrope in drugih celin, naši rojaki
z vsega sveta, diplomati, več sto novinarjev iz mnogih
držav, ki bodo poročali o zgodovinski slovesnosti
na Betnavi pri Mariboru, o našem narodu, o naši domovini
in Cerkvi na Slovenskem. Oči vsega sveta bodo 19.
septembra uprte v Slovenijo. To bo naše zgodovinsko
pričevanje pred svetom o naši veri, duhovnosti, kulturi,
narodnosti, skratka o vsem, kar smo in kar imamo.
Zahvaljujemo se Vam za vašo duhovno in gmotno podporo
v času priprave. Naj vaše prizadevanje in sodelovanje
spremlja obilje Božjega blagoslova, varstvo Božje
Matere Marije in priprošnja prvega slovenskega blaženega
- škofa Antona Martina Slomška.
Vaši škofje
V Mariboru, Ljubljani in Kopru,
na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta 1999