 |
Kratek opis Slomovine
Slomšeki so se prvotno pisali Novak. Od kod
so prišli ni znano. Znan pa je prvi gospodar
na Slomu - Štefan Novak, ki se je kasneje preimenoval
v Slomšek. Štefan se je l. 1700 porocil z Alenko
Jošt in zagospodaril na Slomu. Slom je zaselek
vasi Uniše - župnija Ponikva pri Celju in je
takrat obsegal pet kmetij različnih velikosti.
Skupno so merile približno sto oralov, to je
okoli 56 ha. Z umnim gospodarjenjem je Štefan
pokupil vse kmetije in jih združil v eno posest.
Dve generaciji kasneje je potomstvo na kmetiji
ostalo brez naslednikov in gospodar Matevž je
na kmetijo povabil bratranca Valentina. Ker
tudi on ni zmogel vseh opravil na posestvu se
mu je kasneje pridružil še brat Marko. Ta se
je kmalu porocil z Marijo r. Zorko in prvi izmed
osmih otrok je škof Anton Martin Slomšek. Naslednji
rodovi niso tako umno gospodarili kot njihovi
predniki. Po Markovi smrti (l. 1821) se je začel
gospodarski padec kmetije. Ko je I. 1837 škof
obiskal svoj rojstni dom, je bil hladno sprejet.
Takrat je v svoj dnevnik zapisal: "Če bodo tako
gospodarili, bo moj rojstni dom še prodan. Čez
dobrih šestdeset let se je ta napoved uresničila.
Zadnji gospodar Anton je po smrti svoje prve
žene Slom prodal in kupil v Razkrižju mlin in
žago. S tem se je končalo gospodarjenje Slomškov
na Slomu. V tem prikazu rodovnika je podrobneje
raziskano le škofovo direktno sorodstvo. Nekatere
vzporedne veje so izumrle, mnoge se gotovo nadaljujejo,
vendar pa po nam znanih podatkih niso raziskane.
|
| Podatke
zbral in uredil: Anton Kos, Vrhnika, Slovensko
rodoslovno društvo. - Glavni vir podatkov: Maks
Goričar, Slomškov rodovnik, 1838. - Novejši podatki
so zbrani iz obstoječih virov pri sorodnikih.
- Oblikovanje in grafična izvedba plakata: Andrej
Gombac, GApro d.o.o, Ljubljana. - Izvedbo so podprli:
Občina Šentjur pri Celju, Škofija Maribor, Župnija
Ponikva. - September 1888. |