1. V veliko veselje mi je današnje srečanje v tej stolnici, kjer počivajo posmrtni ostanki častitljivega škofa Antona Martina Slomška, ki sem ga danes dopoldne z radostjo razglasil za blaženega. Zahvaljujem se mariborskemu škofu monsinjorju Francu Krambergerju za besede, s katerimi je izrazil vaša čustva in pojasnil namen tega izbranega zbora. Pozdravljam vse navzoče škofe, kakor tudi duhovnike, redovnike in redovnice ter vernike laike.
Prav tako pozdravljam skupino rektorjev univerz iz Srednje Evrope, ki so se zbrali k praznovanju sto štirideset-letnice začetkov današnje Teološke fakultete v Mariboru, za katero je zaslužen blaženi Slomšek.
Vljudno pozdravljam tudi gospoda predsednika državnega zbora, gospoda podpredsednika vlade in druge državnike kakor tudi vse, ki so sodelovali pri pripravi tega mojega obiska.
2. Pred dvema letoma, v mesecu maju, je Slovenska škofovska konferenca sprejela odločitev o obhajanju vseslovenske sinode, da bi ob vstopu v tretje tisočletje preudarila prehojeno pot slovenske Cerkve in zasnovala njeno prihodnost. Vi, predragi škofje, ste hoteli, da bi bil geslo sinode svarilni klic iz Pete Mojzesove knjige: "Izberi življenje" (30,19). Ta tema ima poseben pomen za današnjega človeka, ki je tako navezan na življenje, pa vendar tako negotov glede njegovega smisla in njegove vrednosti. Ob tej temi se dejansko presoja kultura vsake dobe.
S Sinodo se Cerkev v Sloveniji pripravlja na praznovanje velikega jubileja leta dva tisoč, in si ponovno zadaja nalogo zvesto uresničiti Drugi vatikanski cerkveni zbor. Ena izmed osrednjih prvin koncilskega učenja je brez dvoma nauk o Božjem ljudstvu, ki ga lahko povzamemo z besedo "communio", občestvo. Ta izhodiščni pojem nas usmerja k izvirom Cerkve, k občestvu Presvete Trojice, in nam v luči te neizrekljive skrivnosti pomaga razumeti stvarnost Cerkve kot globoko povezano skupnost vseh krščenih. Ne glede na njihovo osebno poklicanost so krščeni deležni trojne Kristusove službe: duhovniške, preroške in kraljevske. Življenje Cerkve in odnosi med njenimi člani morajo v polnosti izražati to enakost dostojanstva, čeprav v različnosti služb.
Sinoda je zares odličen izraz tega občestva, saj je v njej zastopana celotna skupnost - pastirji, redovniki, redovnice in laiki. Prav slednji so še posebej poklicani prispevati svoj delež na področjih, ki pobliže zadevajo njihovo poslanstvo in njihove izkušnje v svetu (prim. LG, 30). Pastirji pa, zavedajoč se lastne odgovornosti za dobro svojih vernikov, si bodo prizadevali storiti vse kar je mogoče za uskladitev različnih karizem in služb v zavesti, da je prvi in nepogrešljivi vodnik cerkvenega življenja Božji Duh. Uspeh sinode se meri po tem, koliko so vsi, pastirji in verniki, sposobni prisluhniti Njemu, da bi doumeli, kaj On zahteva v sedanjem trenutku: "Kdor ima uho, naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam" (Raz 2,7).
3. Predragi bratje in sestre, člani sinodalnega zbora, ki ste danes zbrani ob grobu blaženega škofa Slomška! Vloga, ki jo imate pri obhajanju sinode, vam je v ponos in obenem vir velike odgovornosti. V dosedanjih pripravah ste že v veliki meri uresničevali krepost medsebojnega poslušanja in sodelovanja. Dobro bi bilo nadaljevati v tej smeri. Sinoda predstavlja za Cerkev v Sloveniji zgodovinsko priložnost: poklicana je, da v novih družbenih okoliščinah izdela posodobljen in jasen pastoralni načrt. Pri tem jo podpirata pričevanje vere in zavzetost za evangeljsko stvar, ki so ju uresničevali škofje, duhovniki, redovniki, redovnice in verniki laiki. Pastirji so se žrtvovali za ljudstvo, kar jim je prineslo ugled in spoštovanje. To je tista dediščina občestvenosti, ki jo je treba ceniti tudi v spremenjenih zgodovinskih razmerah.
Ozirajte se, dragi bratje in sestre, na blaženega Slomška, ki je vedno gledal na človeka v danih okoliščinah in je znal videti težave, omejenosti in nemoč osebe, kakor tudi njeno veselje, njene možnosti, njena najplemenitejša stremljenja. Zdaj je na vas, da ga posnemate. Delajte to v medsebojni povezanosti, črpajte moč za vaše občestvo v zavzetem poslušanju Besede in v pobožni udeležbi pri Evharistiji, ki je vir življenja Cerkve, še več, ki je njeno srce. Bodite poslušni Svetemu Duhu, da vas bo "odel z močjo z višave" (prim. Lk 24,49) in se boste mogli, kakor prvi učenci, z gorečnostjo posvetiti delu za novo evangelizacijo.
Naj bo vaša prva in temeljna skrb evangelizirati, oznanjati vsem veselo novico o odrešenju v Kristusu. Pri tem se ne bojte zahtevati tiste svobode, ki je potrebna za opravljanje poslanstva Cerkve. Kolikor imajo kristjani kot državljani dolžnost prispevati k skupnemu dobremu celotne družbe, imajo kot verniki pravico, da njihove legitimne dejavnosti niso ovirane. Ob upoštevanju temeljne vloge krščanstva in katoliške Cerkve v zgodovini in kulturi Slovenije smemo zato upravičeno pričakovati, da bi sodelovanje med Cerkvijo in državo napredovalo hitreje, z večjo zavzetostjo za premagovanje sedanjih težav ter v dobro tistega sodelovanja, ki je v interesu celotne družbe.
4. Zdaj pa bi se rad obrnil na vso slovensko Cerkev, ki jo vi tukaj dostojno zastopate. Rad bi spregovoril na srce vsakega vernika v vsakem kotičku vaše ljubljene dežele.
Vsem in vsakomur bi rad dejal: Cerkev, ki živiš v Sloveniji, "izberi življenje"; izberi predvsem ta dragoceni dar Boga Stvarnika in Odrešenika! Ponesi ga tistim, ki nimajo moči za odpuščanje, možem in ženam, ki so okusili grenkobo neuspeha v njihovem zakonu; ponesi ga mladim, ki so vse prevečkrat žrtve zgrešenih idolov; ponesi ga slovenskim družinam, da bodo z zaupanjem in velikodušnostjo izpolnjevale svoje zahtevno poslanstvo; ponesi ga vsem, ki si prizadevajo za Božje kraljestvo, da ne bodo omagali v težavah; ponesi ga vsem, ki s svojim delom in še posebej s prevzemanjem javnih odgovornosti prispevajo k skupnemu dobremu vseh državljanov.
Cerkev, ki si v Sloveniji pričevalka upanja, nadaljuj pot, na katero si se podala pred tisoč dvesto petdesetimi leti in pogumno prestopi prag tretjega tisočletja. Sledi korakom Kristusa, posnemaj vzor svetega Andreja, apostola, zavetnika Mariborske škofije in blaženega škofa Antona Martina Slomška, tega zgleda prosvetljenega in neutrudnega pastirja.
Naj bedi nad teboj in vsako tvojo zamislijo Presveta Devica Marija, Mati in Kraljica Slovenije, ki jo tvoje ljudstvo časti z imenom Marija Pomagaj. Zagotavljam ti, ljubljena Cerkev, ki živiš v Sloveniji, zagotavljam vsakemu tvojemu udu, kakor tudi vsemu slovenskemu ljudstvu, svojo molitev, in vas vse in vsakogar iz srca blagoslavljam.