UVOD

"ANTON MARTIN SLOMŠEK - prvi mariborski škof, narodni buditelj, vzgojitelj, pisec" je napisano na Slomškovem spomeniku pred mariborsko stolnico. Temu je potrebno dodati:
SLOMŠEK - dušni pastir z globoko teološko izobrazbo in zdravo versko miselnostjo. Kot tak je imel vedno pred očmi slovenskega človeka z njegovimi konkretnimi potrebami, vplivi okolja, idejnimi in ideološkimi tokovi, ki so vdirali tudi v njegovo škofijo. Spričo vsega tega je živo čutil versko-vzgojno, kulturno, narodnostno in teološko pastoralno poslanstvo. V moči tega poslanstva je posegel v zgodovino slovenskega naroda s svojimi enkratnimi, naravnost preroškimi potezami, kakor so: pospeševanje šolstva, pisanje učbenikov, Mohorjeva družba, prenos škofijskega sedeža v Maribor, vsesplošna verska, duhovna in moralna prenova škofije...
SLOMŠEK - svetniška osebnost, se pravi osebnost z globokim izkustvom vere sredi svojedobnega sveta, z razumevanjem za ta svet in z ljubeznijo do njega. Ni kazal poti, po kateri sam ne bi bil hodil. Ni nalagal bremena, ki ga sam ne bi bil nosil. Kar je govoril, je delal. Kar je učil, je živel. Pri njem gre za harmonično osebnost s treznim presojanjem svoje sedanjosti in s preroškim vidom v prihodnost.
SLOMŠEK - svetniška osebnost z ekumenskim duhom, z globoko ljubeznijo do svoje in tuje svobode, s popolno predanostjo Bogu, Cerkvi in ljudem. Z bratovščino sv. Cirila in Metoda je v ekumenskem duhu posegel v zadeve vesoljne Cerkve in kot apostol edinosti vabil Vzhod in Zahod k uresničenju Kristusovega naročila: Naj bodo vsi eno.
SLOMŠEK - apostolska osebnost. Kot apostolski vizitator se je trikrat odpravil na pot in s pooblastilom papeža Pija IX. vizitiral benediktinske samostane v srednji Evropi, prenavljal življenje in delovanje redovnikov, odpravljal posledice strogega janzenizma, uradniško togega jožefinizma in razpuščenosti liberalizma ter vnašal zdravega duha v nekdanja središča in žarišča verskega in kulturnega življenja v Evropi.
Vse to izpričuje Slomškovo izredno notranjo moč, ki je ni mogoče razložiti drugače kakor s posebnim božjim posegom v njegovo življenje in z njegovo osebno svetostjo. Svetost je rezultanta vseh kornponent njegove osebnosti. To potrjuje prepričanje slovenskega ljudstva od njegove smrti do danes.

Dr. Franc Kramberger mariborski škof
V Mariboru, 1. 9. 1995