NADŽUPNIK V VUZENICI

Po devetih letih službovanja v bogoslovju je Slomšek zahrepenel po pastirovanju med preprostim ljudstvom. Ker je bila župnija Vuzenica brez župnika, je leta 1838 zaprosil zanjo. Bil je sredi svojih najlepših let in se je z vso zavzetostjo lotil dela. Veliko je bilo popravil in tudi pastoralnih sprememb je bilo potrebnih. S svojo besedo in organizacijo je dosegel, da so popravili farno cerkev, nabavili veliko nove opreme in nove zvonove. V slabem stanju je bilo tudi župnišče; še zlasti stanovanje za dva kaplana je bilo v razsulu. Zato se je lotil korenite obnove župnišča in jo kmalu dokončal.
Bil je zelo zavzet dušni pastir. To kažejo zapisi ob vizitaciji, pa tudi dejstvo, da je posredoval pri obnovitvi lokalije pri Sv. Primožu na Pohorju, da je tako olajšal oddaljenim vernikom njihovo že tako težko življenje.
Kako širokega znanja in duha je bil, se kaže tudi v življenju v župnišču. Pri mizi se je s kaplani pogovarjal dva dni v tednu v latinščin dva dni v nemščini, ostalo v slovenščini. Bil je ljubeči oče in skrbni gospodar s posluhom za uboge in otroke.
Prav slednjim je posvetil veliko časa. Za njih je ob večerih spisal znani učbenik za nedeljske šole z naslovom Blaže in Nežica v nedeljski šoli. V njem je pokazal zelo široko znanje in čut za otroke. Knjiga je polna topline in lepega odnosa do otrok. Doživela je veliko ponatisov in šla prek meja; prevedena je bila v češki jezik in celo v daljni Rusiji so jo uporabljali kot pomož učbenik. Imela je velik vpliv tudi na kasnejše šolstvo pri nas. Človek se kar čudi širini Slomškovega znanja za tisti čas. Prav tako nas preseneti, koliko stvari je hotel naučiti otroke v nedeljski šoli; poleg branja in pisanja še matematiko, osnove nemščine, seveda verouk, pa o higieni, botaniki, o nebesnih planetih, sadjarstvu, prvi pomoči... Skratka, prava mala enciklopedija znanja za kmečke otroke.