Bog je človeka poklical v bivanje z besedami: ťNaredimo človeka po svoji podobnosti in sličnostiŤ (1Mz 1, 26). Hkrati ga je poklical k svetosti, kar je drugo ime za bogopodobnost. Klic: ťBodite sveti, kakor sem jaz svet!Ť je star toliko kot človeštvo. Spada k bistvu človeka, ki je Božje delo, Božja stvaritev in njegova podoba.
V zgodovini človeškega rodu so mnogi ljudje sprejeli ta klic kot svojo življenjsko usmeritev in so jo uresničevali. Knjiga Razodetja govori o množici zveličanih, ki jih nihče ni mogel prešteti (prim. Raz 7, 9), iz vseh narodov, jezikov in ljudstev.
Med narodi, ki so bili na poseben način pred približno 1250 leti poklicani k svetosti, je tudi slovenski narod (krst naših knezov na Kimskem jezeru). V svoji dolgi zgodovini, polni zaupanja v neskončno svetega Boga, so bili mnogi naši predniki pridruženi neizmerni množici svetih, o katerih govori Božja beseda. Nekaj teh ljudi, ki so na različne načine povezani z našim narodom, bodisi da so na ozemlju sedanje Slovenije živeli ali delovali kot misijonarji, poznamo tudi po imenu. Med njimi so gotovo najbolj poznani sv. Maksimilijan Celjski, sv. Viktorin Ptujski, sv. Nazarij, sv. Mohor in Fortunat, sv. Ciril in Metod, sv. Modest in sv. Ema Krška. S svojim svetniškim življenjem in delovanjem so širili krščansko vero, omiko in z njima povezano narodno istovetnost. Slovenci smo na tem prelepem koščku zemlje ostali, ker smo molili, "ker so naše matere, očetje vsak večer pred Božjo Martro na kolena padli in molili tiho, vdano, nezlomljivo."
Nadvse se veselimo, ker bo eden od najžlahtnejših sadov te molitve in tega stoletnega prizadevanja za svetost danes prištet k blaženim: mariborski škof Anton Martin Slomšek - v upanju, da se mu bodo kmalu pridružili tudi drugi Božji služabniki in služabnice, plemeniti sinovi in hčere slovenskega naroda, kot so:
Rodil se je 29. junija 1797 v gradu Mala vas pri Dobrniču na Dolenjskem. Po končanem študiju prava je vstopil v semenišče in bil 21. septembra 1823 posvečen v duhovnika. Leta 1830 se je podal na misijonsko pot v Severno Ameriko med Indijance in postal po 23 letih, to je leta 1853, misijonski škof V Božjem vinogradu sta ga mikala predvsem divja, neraziskovana in neobdelana polja. Kakor hitro se je oblikovala določena misijonska postaja, se je že začel ozirati po oddaljenih in zapuščenih krajih, da bi oznanil in prinesel Kristusa tudi njim. S svojim svetniškim življenjem je iz svoje bogate duše kakor sonce izžareval Kristusa, dokler ga ni 19. januarja 1868 poklical po svoje zasluženo plačilo.
Rodil se je 29. septembra 1873 v Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec. 23. julija 1896 je prejel mašniško posvečenje, 22. avgusta 1905 bil imenovan za prvega ravnatelja škofijske gimnazije, 6. decembra 1919 vstopil v noviciat Misijonske družbe lazaristov in 8. decembra 1921 naredil večne zaobljube. 29. oktobra 1924 je bil imenovan za skopskega škofa, posvečenje pa prejel 30. novembra istega leta.
Osebno se je klesal v asketski strogosti do sebe in hkrati v preprostosti in milini do drugih. Bil je oče Albancem in Hrvatom, skrbel je za uniate in posamezne razkropljene vernike. O njegovem svetniškem vzgledu je dejal blaženi Alojzij Stepinac: ťGnidovec se mi zdi tako velik, da mu ne sežem niti do gležnjev.Ť
Mokronogu. Ves predan idealom Katoliške akcije se je izrecno odpovedal uporabi orožja, da bi mogel čim popolneje uresničevati Božjo voljo in pripadati Kristusu. V dvajsetem letu življenja so ga partizani 1. januarja 1943 v bližini Mirne mučili in ubili. Ob Grozdetovem 'zrnu' moremo še z večjo gotovostjo in razvidnostjo prepoznati še mnoga druga 'zrna', ki so na podoben način v zvestobi Kristusu morala pasti v zemljo, umreti, da bi obrodila nov sad. ,
Rodil se je 14. septembra 1861 na Konovem pri Velenju. Stopil je v frančiškanski red in leta 1882 naredil slovesne zaobljube, leta 1884 pa je bil posvečen v duhovnika. Dolga leta je bil predstojnik sobratom in si veliko prizadeval za prenovo redovniškega življenja. Odlikoval se je po preprostosti, ponižnosti in srčnosti. Dosledno se je ravnal po Pavlovih besedah ťnaj bo naše življenje s Kristusom skrito v BoguŤ (Kol 3, 3). Njegov duhovni lik se nam kaže kot trden steber, ki ga je umetniško oblikovala ponižnost, molitev in ljubezen do Stvarnika ter vsega njegovega stvarstva.
Kot daljni sorodnik pesnika Prešerna se je sto let za njim rodil v isti hiši, v Vrbi na Gorenjskem. Iz skromnih razmer in kmečkih del je skoval zdrav življenjski realizem. S svojo kleno slovensko besedo in zdravo pobožnostjo se je kot duhovnik (1923) in nato kot škof ( 1946) posvetil dušnemu pastirstvu. V letih škofovanja je bil žrtev več poskusov umora, med drugim leta 1952, ko so ga v Novem mestu polili z bencinom in zažgali. Kljub stalnim psihičnim pritiskom je ostal slovenskim vernikom v času preganjanja trdna duhovna opora. S svojim mučeniškim življenjem in zvestobo Cerkvi je postal tudi nam luč in kažipot h Kristusu.
Rodila se je 14. maja 1885 v Šmarjeti. V 36. letu starosti je stopila v redovno skupnost Hčera Božje ljubezni v Sarajevu. Polna sestrinske ljubezni se je odlikovala po nenehni molitvi, žrtvi in spokorniškem življenju. Že v času življenja so jo imenovali ťsestra molitveŤ. Svoje življenje je kronala v zvestobi Kristusu, ko je 15. decembra 1941 raje darovala svoje življenje, kot pa se izneverila zaobljubam in Kristusu. Njena mučeniška kri je jasen dokaz, da je bolj ljubila Boga kakor svoje življenje.
Rodila se je 23. januarja 1907 v Malem Lipju v župniji Žužemberk. V 22. letu starosti je stopila v redovno skupnost Hčera Božje ljubezni v Sarajevu in 19. marca 1932 naredila zaobljube. Odlikovala se je po preprostosti, iskrenosti, pobožnosti in zbranosti. Zvesta svojemu redovniškemu poklicu je skupaj z ostalimi štirimi sestrami bila 1 S. decembra leta 1941 mučena in ubita. Iz ljubezni do Kristusa je sprejela nase mučeništvo, da se ťJezusovo življenje razodene na njenem umrljivem telesuŤ (prim. 2 Kor 4, 11).
RIMSKOKATOLIŠKA
ŠKOFIJA MARIBOR
ODBOR ZA PAPEŽEV OBISK IN SLOMŠKOVO BEATIFIKACIJO
Slomškov trg 20, 2000 Maribor, Slovenija
Tel. +386 (0)63 22-90-508
ali 28-432;
GSM 041 76-22-44; Fax: +386 (0)62 22-90-509
www.rkc.si/slomsek/
informacije