|
|
|
 Cistercijanska samostanska medicina - nazaj
Dejavnosti Cistercijanov - nazaj
 Jožef Ašič se je rodil 30. novembra 1906 v zaselku Trebež, vas Gorica, v župniji Brestanica kot prvi od treh otrok. Njegova sestra Micka je tudi izbrala redovniški poklic, brat Maks pa je umrl kot otrok. Ljudsko šolo je obiskoval v Brestanici, gimnazijo pa v samostanu v Stični, kamor je prišel kot 13-letni gojenec 1919. Gimnazijo in maturo je končal na Poljskem, kamor je v skupini 12 samostanskih članov odšel na pomoč propadajočemu poljskemu cistercijanskemu samostanu Mogila pri Krakovu. Prve redovne zaobljube je naredil pred opatom dr. Avguštinom Kostelcem 18. oktobra 1925, večne pa 28. oktobra 1928. Bogoslovje je študiral v cistercijanskem samostanu Marienstatt v Nemčiji in v Ljubljani ter bil v cerkvi Žalostne Matere božje v Stični 24. avgusta 1930 posvečen v duhovnika. Še dvakrat je odšel na pomoč v Mogilo, kjer je bil magister novincev redovnih bratov, predavatelj teologije in spovednik.
V Ljubljani je bil od 1936 do 1941 prefekt v samostanskem Slomškovem zavodu, nato je v samostanu v Stični imel različne samostanske službe. Več let je bil magister novincev in klerikov, katere je nekaj časa tudi poučeval teologijo. Preko 20 let je bil župnik vikar stiške župnije, preko 30 let je bil samostanski prior, to je opatov pomočnik v predstojniški službi in sicer kar pri treh opatih.
Najbolj znan in priljubljen je pokojni pater Ašič postal svojih treh knjigah: Pomoč iz domače lekarne, I. in II. del ter Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin. Pater Ašič se je za zdravljenje z naravnimi sredstvi začel zanimati že zelo zgodaj, leta 1950. Tedaj je nudil stiški samostan gostoljubno zatočišče številnim slovenskim duhovnikom, ki jih je nemški okupator izgnal iz mariborske škofije in iz gorenjskega dela ljubljanske nadškofije. Mnogi od teh duhovnikov so bili starejši ljudje, pogosto bolni, zdravil pa je v vojnem času hudo primanjkovalo. S svojo pomočjo bolnim je pater Simon začel na zelo skromen način, to je s pomočjo čajev iz domačih zdravilnih rož. Ker je pri svojem zdravljenju naletel na različne bolezni, je kmalu ugotovil, da je njegovo znanje zelo pomanjkljivo. Začel je študirati ustrezno strokovno literaturo, tudi tujo. Znanje nemščine, poljščine in latinščine mu je pomagalo, da je na področju zeliščarstva hitro napredoval. Poleg nabiranja izkušenj ob praktičnem zdravstvenem delovanju se je izpopolnjeval tudi na področju radiostezije.
Njegova dejavnost naravnega zdravnika zeliščarja je bila sprva omejena le na potrebe samostana, a je ta okvir kmalu prerasla. Ker je v svoji bogatiosebnosti kot duhovnik posrečeno združeval zdravnika za dušo z zdravnikom za telo, je število bolnih, ki so se zatekali k njemu po pomoč, hitro naraščalo. Postal je daleč naokoli znan in priljubljen "stiški dohtar". Naval bolnikov v samostan je tako narasel, da je ostareli pater le s težavo zmagoval. Že samo odgovarjanje na kupe pisem, ki jih je prejemal dan za dnem, mu je vzelo veliko dragocenega časa. Pisalni stroj v njegovi celici je klopotal pozno v noč. Ob vsem tem pa je moral pater redno opravljati svoje vsakodnevne dolžnosti kot redovnik, kot župnik in kot prior. V štiridesetih letih patrovega delovanja se je tako nabralo veliko izkušenj, ki jih je rad posredoval vsem, ki so imeli z zdravjem kakršnekoli težave. Pater Simon Ašič je umrl v torek 25. avgusta 1992.
|
|
