V pesmih Milanke Dragar sledimo Kristusu od jasli do križa in vstajenja. Srečujemo se z njegovo navzočnostjo pod podobo kruha in vina in se končno umirimo v Svetem Duhu in v Sveti Trojici.

Članki so izhajali v Družini v letih 1997 - 1999 pod naslovom Evharistična skrivnost. V knjigi so natisnjeni na željo bralcev. Pomagati jim hočejo, da bo njihovo življenje bolj vključeno v mašno daritev in bo tako vedno bolj posvečeno. So kot prispevek k praznovanju jubilejnega leta 2000, ki bo po besedah papeža Janeza Pavla II. izrazito evharistično.

Sv. Bernard, opat iz Svetle doline, je s svojimi številnimi spisi razsvetlil ves svet. To je svetloba, ki razsvetljuje našo notranjost in preganja našo temo. S takšno svetlobo so napolnjene tudi kratke misli v tej knjigi. Posebej so primerne za jubilejno leto 2000. Knjiga je po teh mislih dobila naslov Svetloba dni. Podnaslov Duhovni koledar nas hoče spomniti, naj vsak dan pogledamo vanj, kakor pogledamo v navadni koledar. Tako se na nas ne bodo izpolnile besede istega svetnika: "Kdor ne napreduje, nazaduje."

Knjiga nam posreduje, v čem je pravo veselje, kako ga dobimo in kateri so razlogi zanj. Pove nam, kako veliko bogastvo je veselje, kakšen dar je to za bližnjega in za nas same. Prikaže nam veselje v odnosu do krščanstva, svetnikov in do dela. Spregovori tudi o veselju v Svetem pismu. Na koncu knjige pa je navedeno, kaj pravijo o veselju in njegovi družiniše drugi avtorji.

Zbirka pesmi Milanke Dragar, Ljubezen nebeškega Očeta, je posvečena Nebeškemu Očetu za njegovo leto 1999. Nadškof dr. Alojzij Šuštar je o pesmi zapisal: Kratke pesmi z globoko versko vsebino, zapisane na različnih krajih, so kakor dragoceni biseri, zbrani po slovenski zemlji od Ljubljane preko Brezij do Kranjske gore pa do Maribora in celo do Pule.

"Pesnica, gospa Milanka Dragar, je v zbirko Ljubezen duha vpletla 45 pesmi. Vsaka od njih je kratka himna Svetemu Duhu, tretji božji osebi, osrečujočemu gostu naše duše. Z besedno umetnostjo, ki je pesnici lastna, sipa zrnca dišečega kadila na oltar Svetemu Duhu. Pričujoča zbirka pesmi bi bila lahko poleg Svetega pisma, molitvenika in rožnega venca lepo darilo birmancem."

V knjigi je nanizanih veliko kratkih zgodb, ki jih je pisalo življenje, avtorica Angelca Škufca pa jih je povezala v šopek. V njem ni le cvetja, ampak je tudi trnje, zato naslov: Šopek cvetja in trnja. Prijetno branje je hkrati tudi koristno, saj je v vsaki zgodbi žarek resnice, predvsem resnice, ki raste iz vere in razsvetljuje naše življenje. Črtice so bile najprej objavljene v Prijatelju, Ognjišču in Kmečkem glasu. Kakor ste jih bralci tam lepo sprejeli, tako jih boste tudi v knjigi.

Knjiga znanega avtorja Ludovika Ceglarja, Prošnje fatimske Gospe, je njegova tretja knjiga o Fatimi. To delo našega velikega poznavalca fatimskih dogodkov prihaja med Slovence ob 80-letnici prikazovanj fatimske Gospe, ravno v času, ko nas obiskuje fatimska Marija Romarica. Fatima je res vredna, da jo bolj upoštevamo tudi v Sloveniji. Knjiga govori o češčenju Marijinega brezmadežnega Srca in posebej o posvetitvi temu Srcu. Naj prispeva k duhovni prenovi slovenskih kristjanov v času priprave na slovensko sinodo in dvatisočletnico Jezusovega rojstva.

Nadrahove pesmi "delujejo prepričljivo, lepo, nežno, vzbujajo zaupanje in občutek zanesljivosti; so blage in dobre ... V pesmih prvega dela je forma stroga, pesmi so v klasičnih verzih oz. kiticah, prevladuje red in sporočilo versko-idejne vrste. V pesmih drugega dela je sporočilo prav tako versko in katoliško, le da podano subjektivneje, svobodneje, neposredneje, s tem izvirneje ... Oba dela imata seveda isto sporočilo, isti poudarek: na miru, ljubezni, križu, odpuščanju, odrešenju ipd."

Knjiga nam posreduje, v čem je svetost, kakšen je cilj poti svetosti in kako ga dosežemo. Daje nam smernice za vse življenje. Pove nam, katera so učinkovita sredstva za poglabljanje vere. Pred nas razgrne božje in cerkvene zapovedi in Jezusove blagre. Predstavi nam pomen Svetega pisma in potrebnost stalnega stika z Bogom po molitvi, sv. maši in zakramentih. Opozori nas na važnost spoznavanja sebe in Boga. Spregovori tudi o tem, kako lahko pomagamo bližnjemu v različnih stiskah. Na koncu ima še nekaj spodbudnih misli za življenje sploh.

Knjiga na začetku vsebuje osnovna pojasnila o Marijinih prikazovanjih in sporočilih. Nato pove, kaj o videnjih poroča Sveto pismo. Končno obravnava vprašanja v zvezi z ugotavljanjem pristnosti, to je nadnaravnosti Marijinih prikazovanj, sporočil in podobnih pojavov, tudi stigem.

Marija je naša duhovna Mati. Zato ji ni vseeno, kako je z nami, njenimi otroki . Kot priprošnjica stalno posreduje za nas. Posebna oblika pomoči so njena pristna prikazovanja in sporočila. Z njimi hoče doseči predvsem to, da bi se ljudje odtrgali od vsega zla in se oklenili Boga.
Res pa je, da Marijinih sporočil nismo dolžni sprejeti s takšno vero, s kakršno smo dolžni sprejeti javno razodetje. Kjer pa mnogi razlogi govorijo za pristnost, ki jo je po skrbni preiskavi potrdil tudi krajevni škof, jih lahko s človeško vero brez skrbi sprejmemo za resnične. V knjigi, ki jo imate v rokah, se boste srečali s takšnimi primeri.

"Nadrahove pesmi se vedno gibljejo v središču Kristusove skrivnosti, v ozračju Kristusovega križa in vstajenja. Menim, da je kar precej izmed njegovih pesmi takih, da bi zelo zalužile priti v repertoar cerkvenih pesmi, seveda uglasbenih (zlasti glede zakramenta sv. krsta, pa tudi drugače zaslužijo pozornost cerkvenih skladateljev). Danes pa tudi nekateri, zlasti mladi ljudje, uporabljajo pesnitve za premišljevalno molitev. Tudi za ta namen bodo Nadrahove pesmi zelo dobre."

Sv. Bernard je bolj kakor drugi duhovni pisatelji poudaril Marijino bogato notranjost, njeno srce, njeno duhovno življenje, njena bogata čustva. Devico Marijo je prikazal bolj živo in bolj vredno naše ljubezni, bolj zedinjeno z Bogom, bolj zavzeto za naše zveličanje, bolj božjo in bolj človeško. Bolj božjo, ker je lepo pokazal, kako je po kontemplaciji in ljubezni zedinjena z Bogom; bolj človeško, ker jo je opisal kot preprosto človeško mater, ki se tudi s človeško ljubeznijo sklanja nad Detetom, z vso svojo materinsko nežnostjo.

Kje najti srečo? Na to vprašanje, ki je staro kakor človeštvo, knjiga odgovarja v treh delih: Hrepenenje po sreči, Sreča v smislu življenja, Sreča zori v ljubezni. Delo je nekakšen mozaik iz mnogih misli različnih znanih osebnosti, pisem in pričevanj zlasti mladih ljudi, zgledov, pregovorov o sreči in smislu življenja. Ob naslonitvi na človekovo nemirno iskanje sreče hoče voditi k Bogu, ki je edini človekova neminljiva sreča.

Knjiga na vsem razumljiv način, z mnogimi zgledi, pričevanji in izreki, govori o najpomembnejšem iskanju in odkritju na svetu, o iskanju in odkritju - Boga. Pot do Boga je večkrat zaznamovana z dolgim, napornim in mučnim iskanjem ter tavanjem v temi. Bog je našim čutom nedostopna luč. Če ga hočemo najti, ga je treba - ob opiranju na njegovo moč - vztrajno iskati. Ko bomo to neizmerno luč našli, nas bo razsvetlila, nas utrdila v veri in pregnala temo naših dvomov in nevere.

Knjiga govori o molitvi, Jezusovi in naši. Spregovori tudi o očenašu in petju kot molitvi. Molitev je tako stara kakor človeštvo. Človek ni samo bitje, ki razmišlja in dela. Človek je tudi bitje, ki moli. Vse njegovo življenje naj bi se prelilo v molitev. Tako bo postalo nekaj velikega in čudovitega.

Knjiga hoče na strokovni način osmisliti po zaobljubi evangelijskih svetov čistosti, uboštva in pokorščine posvečeno življenje, tudi življenje duhovnikov. Hkrati posvečeno življenje postavlja v okvir radikalne hoje za Kristusom. Naše življenje je skupna hoja za deviškim, ubogim in pokornim Kristusom služabnikom, da bi tudi mi v svetosti služili Bogu in ljudem.