Index
Redovna zgodovina
Stavbna zgodovina
Dejavnosti Cistercijanov
Redovna skupnost
Kako živimo cistercijani

Slovenski verski muzej - nazaj  Slovenski verski muzej - nazaj
Dejavnosti cistercijanov - nazaj  Dejavnosti Cistercijanov - nazaj

  Galerija

 Črtomir Alojzij Humek se je rodil 17. junija 1907 v Bohinjski Bistrici v družini znamenitega sadjarja in čebelarja Martina Humeka. Gimnazijo je končal v Ljubljani. Leta 1924 je vstopil v cistercijanski red. večne zaobljube pa je podal leta 1928. V mašnika pa je bil posvečen po študiju na ljubljanski Teološki fakulteti leta 1931. Leta 1937 je mladi redovnik in mašnik odšel v Krakow na Poljskem, kjer se je vpisal na tamkajšnjo akademijo za likovno umetnost. Tako je dosegel svoj drugi življenjski cilj. Leta 1939, po začetku 2. svetovne vojne, se je vrnil v domovino, leta 1940 pa se je vpisal na takrat znamenito zagrebško akademijo, kjer je pri prof. Beciču študiral do leta 1941, ko je vojna vihra zajela tudi Jugoslavijo. Slikarski študij z diplomo je zaključil leta 1947 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gojmiru Antonu Kosu. Kot pričajo razpoložljivi podatki, je prvič samostojno razstavljal v Ljubljani leta 1950, med študijska potovanja sodita daljša obiska na Poljskem in v Italiji. Udeležil se je številnih umetniških kolonij, deloval je kot član Društva slovenskih likovnih umetnikov.
V vseh obdobjih je veliko slikal in na zamotan način, poln osebne ponižnosti in samodiscipline usklajal umetniške ambicije, samostansko disciplino in intenzivno dušnopastirsko delo. Zato bi kazalo citirati patrovo iskreno izjavo, da je najprej redovnik in šele potem slikar. Kljub temu se je sorazmerno pogosto udeleževal skupinskih razstav v okviru Društva slovenskih likovnih umetnikov. Pripravil je tudi večje število samostojnih razstav. Slikarskih kolonij in srečanj pa se je začel udeleževati že leta 1969, ko so ga povabili v kolonijo v Sičevo v Srbiji. To je bil tudi čas, ko je začel bolj intenzivno spremljati slovensko likovno dogajanje in izmenjevati izkušnje s kolegi, ki so ga sprejemali brez predsodkov in kot ve povedati izročilo - z velikim spoštovanjem in razumevanjem (M. Tršar, M. Dovjak, J. Dolenc itd.).
V življenju samostanske skupnosti in slikarjevem življenju se je marsikaj spremenilo okrog leta 1980. Gre za nastop novega opata dr. Antona Nadraha, vodstva in za zelo prozaično in dandanes skoraj nerazumljivo podrobnost, ki je močno vplivala na obnovitev intenzivne verske in kulturne dejavnosti. Iz samostanskega okrilja je oblast izselila gimnazijo, tako da je ustanova razpolagala skoraj s celotnim stavbnim kompleksom, ki ga je začela z velikimi žrtvami in entuziazmom obnavljati. Pater Gabrijel Humek pa se je lahko v tem času v veliko večji meri posvetil slikanju in tudi razstavljanju, čeprav je do zadnjega ostal to, za kar je živel - skromen redovnik. 5. novembra 1983 so v Cistercijanski opatiji v Stični slavnostno odprli stalno zbirko slik patra Gabrijela Humeka. V letu umetnikove smrti je izšla pesniška zbirka Franceta Lokarja Obok neminljivega, ki jo je pater Gabrijel Humek opremil z reprezentativnim izborom svojih del. Umrl je v nedeljo 26. septembra 1993.
Na vrh

Index| Ordo cisterciensis| Stiška arhitektura| Ora et labora| Redovna skupnost| Kako živimo ...