Januar

Veselje v krotkosti

»Blagor krotkim.« (Mt 5,4)

Učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen... (Mt 11,29). Jezusovo blagost vidimo v njegovem odnosu in v tem, kako je ravnal z ljudmi. Vzemimo za primer otroke: otroci so bili prineseni k Jezusu v popolnem zaupanju. Jezus jih kliče, jih objame in jih blagoslavlja. Postavi jih za vzor, kako sprejemati Božje kraljestvo. Ko Jezus zve, da je Petrova mati bolna, gre k njej, vzame njeno roko in jo dvigne. Ozdravljena je. Jezus stegne roko k gobavcu, se ga dotakne in ga ozdravi. Jezus reče hromemu, ki so ga prijatelji spustili skozi odprtino v strehi: Sin. Jezus je pri srečanjih z ljudmi izkazal nežnost in dobroto s svojim obnašanjem. Zato mu ljudje sledijo in se ga hočejo dotakniti. Prinesejo mu bolne v zaupanju, da bo odgovoril na njihove prošnje. Ponižnost zahteva spokojnost, umirjenost in sproščenost v odnosih z drugimi. Ker je Jezus ponižen, ga ljudje dojemajo kot nekoga, ki jim je na voljo, kot nekoga, ki mu lahko zaupajo.

Tudi v največjih preizkušnjah, kot med njegovim trpljenjem, je Jezus pokazal izredno milino. To pa mu ni branilo, da se ne bi zagovarjal: Če sem napačno rekel, izpričaj, da napačno. Če pa prav, zakaj me tolčeš? (Jn 18,24). Ob drugih priložnostih je moral poseči s silo, da ne bi skrenili s poslanstva, ki mu ga je zaupal Oče ali da bi izgnal prodajalce iz templja. To pokaže, da milina ne pomeni šibkosti, ampak moč Duha, ki premaguje zlo z dobrim.

V Pismu Efežanom (Ef 4,1‐6) nam Pavel pravi, da je ena od kreposti, ki je nujna za življenje skupnosti v enotnosti, krotkost. Vabi nas, da živimo našo poklicanost v ponižnosti in krotkosti. V mesecu molitve za enotnost kristjanov se še bolj trudimo, da bi živeli kot eno telo in en duh, saj je to upanje v katerega smo bili poklicani.

Mnoge skupnosti v Veri in luči že živijo ekumenizem na različne načine. Živijo enotnost, ki jo je hotel Jezus. Kakšno veselje! To je veselje, ki ga hočemo deliti s svetom. Na ta način sodelujemo pri ustvarjanju popolne skupnosti med vsemi verniki, z Očetom in z Jezusom.

Svetopisemsko besedilo:

Mt 11, 28‐30